Nujno je treba uvesti ustrezen normativni okvir. Slovenija je bila ena redkih držav, ki ni sprejela zakona o tujih terorističnih bojevnikih, kar je bila velika napaka. Skrajni čas je, da to storimo. Ko je policija pri slovenskih udeležencih vojne v Siriji in Iraku opravila preiskave, smo dobili od tožilstva čudno pojasnilo, da jih ne bodo preganjali po členu kazenskega zakonika, ki govori o terorizmu, češ da za to ni dovolj dokazov. To je smešna razlaga tožilstva, ki sicer zna biti zelo inovativno pri pregonu drugače mislečih, v tem primeru pa ni našlo ustrezne podlage.
Če gre za normativni problem, se mora takoj dopolniti zakon, ki mora zelo jasno inkriminirati teroristično dejavnost v tujini. Kakršenkoli islamski radikalizem mora opredeliti kot kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen. Če mu pripada nekdo, ki ima v naši domovini zgolj začasno prebivališče, ga je treba nemudoma deportirati iz države, če pa gre za državljana, imamo tako pravice kot dolžnosti. V teh primerih moramo začeti postopek odvzema državljanstva. Imeti moramo ničelno stopnjo do kakršnekoli islamske radikalizacije Slovenije. To je prava pot.
Hkrati mora zakonodaja preprečevati kakršnokoli financiranje te dejavnosti na slovenskem prostoru. Govorim o denarju, ki prihaja v Evropo iz Savdske Arabije in Katarja, iz držav, v katerih najbolj podpirajo islamsko radikalno in teroristično dejavnost. Gre za zaprti diktaturi, Evropejcem ne želita nič dobrega, sprejeli nista niti enega begunca, v posmeh vsem so Savdijci Nemčiji ponudili, da jim zgradijo 200 džamij. Odpre se tudi vprašanje financiranja džamije v Ljubljani.
INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA