Če so bili komunisti revolucionarji, so janšisti kontrarevolucionarji

Ja, zelo hitro se je pojavil politik, ki je gledal na politiko na zelo podoben način kot komunisti. Ko so leta 1945 prišli na oblast, so govorili, da demokracija še ni mogoča, ker je Slovenija preveč desna. Treba jo je premakniti na levo, in ko bo postala dovolj leva, bomo lahko demokratično zadihali. Tako so komunisti od leta 1945 Slovenijo na različne načine premikali na levo, demokracije pa ni bilo od nikoder. Vedno so se našli razredni sovražniki, zaradi katerih razmere zanjo še niso bili zrele. Dokler se niso komunisti v 80. letih upehali na čereh vsakdanjega življenja, se vdali v usodo in levi projekt upokojili. Na žalost pa smo v demokratični Sloveniji hitro dobili človeka, ki je imel zelo podoben pogled na stanje demokracije, samo ideološki predznak je postal pri njem drugačen. Trdil je namreč, da demokracija ni mogoča, ker je Slovenija preveč leva in jo je zato treba premakniti na desno. In ko jo bomo premaknili na desno, bomo lahko končno svobodno zadihali. Če so v starem režimu demokracijo onemogočali razredni sovražniki, je bila po novem za to kriva globoka država. Ta ima različne pojavne oblike, odvisno od trenutnega navdiha kontrarevolucionarjev: rdeči direktorji, udbomafija ali Milan Kučan iz Murgel, vedno se najde nekdo, ki razteza svoje sovražne lovke, da moramo dihati na škrge. Če so bili komunisti revolucionarji, so janšisti kontrarevolucionarji. A razlika v resnici ni prav velika. Kot rečejo naši južni bratje: isto sranje, drugo pakovanje. Ker za janšiste v Sloveniji demokracija ni mogoča, morajo odločno ukrepati: preveč je levih novinarjev, sodniki tudi niso iz pravega testa, pa tožilske vrste je treba prevetriti, pomesti na policiji itd., pa bomo imeli red.

Celoten intervju s Tomcem lahko preberete v tiskani izdaji Reporterja