Populizem ni demokratična patologija, nasprotno, je zdravilo za obolele demokracije. Demokracije vrača k njihovemu izvornemu poslanstvu vladavine ljudi za ljudi.
Kritiki populizmu očitajo nagnjenost k poenostavitvam kompleksnih problemov na raven, razumljivo sleherniku, in oblikovanje preprostih, ljudem všečnih rešitev. Iz teh kritik veje paternalistično podcenjevanje volivcev, ki naj ne bi razumeli, kaj je resnično v njihovem interesu.
Za to naj bi potrebovali politike, razsvetljene filozofe vladarje, ki naj bi bolje kot oni sami poznali njihove resnične interese. Neverjetna domišljavost. Če je prostor za demokracijo, je prostor tudi za populizem. Je pa res, da so se že stari Grki spraševali o opolnomočenosti posameznih družb za demokracijo....
Populizem uspeva v časih, ko vladajoče politične elite ne znajo, nočejo ali ne morejo reševati akutnih družbenih problemov. Lep primer je migrantska kriza.
KOLUMNA V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
