Brane Senegačnik: No, ko sem v torek v trgovini segel po izvodu Dela, ki ga sicer ne prebiram redno in ga le redko kupim (tokrat sem ga, ker so me zanimale "kulturne" strani), sem sprva pomislil, da sem dobil v roke kako izrazito rumeno tiskovino, ki jo je nekdo na hitro prelistal in jo potem po nemarnem vtaknil med izvode osrednjega slovenskega dnevnika.
Za zdaj ta zgodba obsega tole: gospa Tanja Breda S. pravi, da je bila leta 1969 v intimnih odnosih z zdajšnjim kardinalom dr. Francem Rodetom, njen sin, gospod Peter S. ki mu je mama zaupala "del zgodbe" (a obenem po navedku v Delu zanikala Rodetovo očetovstvo), pa poskuša od zadnjega dobiti privolitev v test očetovstva z analizo DNK; kardinal je na test pripravljen, Peter S. pa pravi, da je s tem dosegel vse, kar je želel, in se umika iz javnosti. Ali in kdaj bo opravljen test, pa ne vemo. Brez tega pa "zgodba" ni zgodba; ali pa, če pogledamo drugače, le tako lahko ostane "zgodba": medijska zgodba namreč traja ravno toliko časa, dokler se nedvomno in jasno ne konča.
Kot viri Delovega razkritja so bili večkrat navedeni "ljudje iz Slovenije", "farani", "oseba, ki je tudi na sodišču pripravljena povedati vse", Petrovi sorodniki. Takšna metoda razkrivanja resnice zbuja različne odzive; po mnenju nekega komentatorja na portalu Časnik "mora vsak pošten človek priznati, da je to zgledno, korektno in profesionalno novinarsko delo"; sam imam občutek, da pisec (oziroma oba pisca) ni preveč skrupulozen pri argumentaciji zgodbe, ne radodaren s prepričljivimi indici, zato pa tem bolj širokogruden pri navajanju tistih besed tajnih virov, ki kažejo kardinala v nesimpatični luči. Ampak to so le vtisi, pomembna pa je resnica. Ta hip je pač še ne poznamo. Pot do nje pa je v tem primeru jasna in preprosta.
Planet Siol.net
