Nikoli nisem pisal božičku. Ker ga ni bilo. Pa ne zaradi komunistične izolacije zunanjega sveta, da rdeč pajac z belo brado in rdečo, z belim obrobljeno kapico ni mogel prek koka kole kot njena utelešena reklama do nas. Božiček nikdar ni bil figura, bitje.
Če izhaja beseda božič, božiček iz Božji otrok, torej izpeljanka iz Jezuščka, ga seveda ni moglo biti v opredmeteni obliki. Zdaj je; tudi zaradi globalne komunikacije. Otroška pisma na daljni, finski sever so izum sodobnega reklamnega sveta. Kopiral jih je tudi komunizem sovjetskega tipa s pismi dedku Mrazu. Ta je zmedo naredil popolno. Je nekak silvestrski Božiček.
SLADOKUSEC V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24