Boštjan M. Turk: Markeš nima lastne novinarske identitete, temveč jo prilagaja trenutnim kariernim potrebam. Na pokojnem časopisu Slovenec je bil med likvidatorji in cenzorji demokratičnega razmišljanja (npr. Ivo Žajdela). Potem je pod Danilom Slivnikom prišel v Mag in – ker je bilo to konjunkturno – udrihal po medijih kontinuitete in kontinuiteti sami. Ko so mu na Delu ponudili dobro plačano službo, je ploščo – ob velikem zgražanju javnosti – obrnil in se začel izražati v diametralnem nasprotju s svojim pisanjem v prejšnjem času. Vmes pa so ga bila polna usta Janeza Janše, SDS, redkih demokratičnih medijev v Sloveniji, Patrie – in brezplačnikov. Markešev namen je bil presenetljivo podoben temu, kar smo navajali v predhodnih odstavkih: sporočal je, da so vsi namreč enaki.

Planet Siol.net