Razmišljam o tem, res vlečem črto pod življenjem. Moj sin je bil nedavno star 18 let. Tukaj, doma, končujem svojo politično kariero. Razmišljam, v čem mi je uspelo, v čem ne. Rad bi izpolnil pričakovanja, ki jih imam do sebe na tem aktualnem položaju, z vsemi izkušnjami, ki jih imam, slabimi in dobrimi. Ko govorim o zrelosti, pa govorim zlasti o tem, da tako zaradi izkušenj kot tudi zaradi očetovstva, ki se me je dotaknilo veliko bolj kot v minulih letih, zdaj razumem, da v tem trenutku dejansko odločamo o svojih otrocih, o tem, kaj jim bomo zapustili kot doto. Kakšen svet čaka mojega sina, ki se veseli prihodnosti? Zdaj me ne skrbi več, kaj je dobro zame, v meni ni več sebičnosti, izzvenela je skozi leta in prišel je čas, da vrnem družini in skupnosti nekaj od tega, kar mi je dala. To vam govorim res zelo iskreno.
Ne bom se vrnil v domačo strankarsko politiko, to zagotovilo lahko v tem trenutku res dam.
Dnevnikov Objektiv