Ona je bila ministrica za resor gozdarstva. Imela je možnost na oblikovanje organov v družbi Slovenski državni gozdovi. Kakšne odnose je imela z nekdanjim direktorjem Fickom in kako je kadrovala ljudi v svet družbe, ne vem. Kolikor pa zdaj spremljam, je gospa Pivec na zgodbi menjave direktorja in njegovem domnevnem maščevanju zgradila zgodbo svoje politične žrtve.

Morda je za koga to zanimivo, vsebinsko pa tukaj ni ničesar. Ona ni razumela politike in ni za politiko. Ima pa morda možnost vrnitve v slovensko nacionalno politiko, ker imajo ljudje takšne tipe politikov kot je ona radi. Ob njih se počutijo bolje, ko vidijo kakšni prazni ljudje lahko prevzemajo politične funkcije. Ne gre za zavist, ampak za občutek nepravičnosti. V teh časih, ko so ljudje jezni, nezadovoljni in mnogi mentalno zanemarjeni, je to nekaj, s čimer se lahko duhovno potešijo.

Mislim, da gospa Pivec to razume in na teh emocionalnih elementih gradi svoj povratek v nacionalno politiko.

Domovina.je