Ne, dragi Jože, nisva uspela posneti selfija, čeprav si mi pred štirimi dnevi napisal, da to pa morava narediti. Seveda si se malo tudi hecal, ampak, jaaaa, zdaj ga pa res nikoli ne bo.
Sem te brala kasneje, ko sem se vračala s trajektom. Ko sem ti želela odgovoriti, internet že spet ni več funkcioniral; sem te želela vprašat, če boš v avgustu kaj v Ljubljani.
No, zdaj vem, da te ne bo.
Nisem pa, in zakaj bi, pomislila, da te tudi moje črke nikdar več ne bodo dosegle.
Glej, daleč sem, ampak blizu tebe.
Napolnila bom tale štamperle z žganjico v majceni steklenički tebi v zahvalo za prijateljevanje in,... ah, ... sranje..., hudo mi je.
Naj te pelje pot ... Ta je bila prekratka.
Facebook
