Pahor: Federalna Evropa bi lahko bila rešitev za Katalonijo

Ob tem je izrazil upanje, da se bo katalonska kriza razrešila na miren način in v dialogu.

Pahor ugotavlja, da veliko Slovencev z zanimanjem in tudi podporo gleda na prizadevanja katalonskega naroda za samostojnost, a je ob tem izpostavil nekaj razlik med slovensko in katalonsko izkušnjo, tako s pravno-formalnega kot političnega vidika.

Pravno-formalni vidik predstavlja dejstvo, da smo imeli Slovenci v ustavi opredeljeno pravico do samoodločbe, medtem ko v Španiji Katalonija in druge pokrajine tega nimajo, je spomnil Pahor. Ob tem, da ima po mednarodnem pravu vsak narod pravico do samoodločbe, pa se mu zdi še pomembnejši politični vidik, "to pa je globoka razdeljenost katalonskega naroda glede samostojne Katalonije", kar je po njegovih besedah "popolnoma drugačna izkušnja, kot so jo imeli Slovenci v začetku 90. let, ko so zmogli enotnost in se prav zaradi nje dokopali do lastne države".

Opozoril je tudi, da druge države Slovenije niso priznale takoj po plebiscitu, niti takoj po razglasitvi slovenske države ali po izteku brionske deklaracije. "Slovenijo so priznale, ko smo imeli efektivno oblast na svojem ozemlju. Katalonija je zelo zelo daleč od tega," je še dejal predsednik republike.

Menil je tudi, da prav okvir EU zagotavlja mirnost pri procesih nacionalnih empacipacij zlasti Zahodni Evropi - ta glede nacionalne emancipacije zaostaja za Vzhodno, ki je ta proces izvedla v 90. letih minulega stoletja skupaj s procesom demokratizacije. EU namreč po Pahorjevem mnenju zagotavlja zunanji okvir, to je EU kot skupno domovino, znotraj te pa večjo samostojnost, suverenost, ki jim omogoča izvajanje nacionalne identitete v prihodnosti. In v tem smislu se Pahorju zdi, da mora biti EU pripravljena na nekatere izzive, na katere po njegovi oceni še ni, "kajti ti procesi se ne bodo omejili na Katalonijo, Škotsko in severno Italijo".

"Tudi Slovenci si ne želimo, da bi se s poglobitvijo EU stalili z drugimi," je spomnil Pahor in ocenil, da so ti izzivi še pred EU, v kateri je načelo suverenosti držav še vedno prevladujoče nad konceptom skupne zvezne, federalne Evrope.