Milan Kučan je na začetku novembra kot nekdanji predsednik Slovenije sodeloval na konferenci, ki jo je o geopolitičnem povezovanju na Balkanu v Budvi organizirala Gospodarska zbornica Črne Gore. Sogovornika sta bila tudi nekdanja Kučanova komunistična soborca – vodja DPS Milo Đukanović in nekdanji diplomat Budimir Lončar.
Milan Kučan je Črno Goro, ki je letos postala 29. članica zveze Nato, opozoril, da je bila zahodna vojaška zveza v času, ko je vanjo stopila Slovenija, stvar prestiža, danes pa je Nato varnostna grožnja in grožnja svetovnemu miru, zato se ga moramo bati, je poročal srbski Blic.
Po besedah Kučana obstajajo različni interesi Zahoda in Rusije, pri čemer ni jasno opredeljeno, ali so interesi Zahoda interesi ZDA ali Evrope. »Slovenija ima na ruski meji 50 vojakov. Zakaj je to potrebno,« je Kučan kritiziral odločitev Slovenije o sodelovanju slovenske vojske na misiji Nata na Baltiku.
Milan Kučan nikoli ni skrival simpatij do Rusije, kot ni skrival odpora do Nata. Zvezo Nato je pred več kot dvema desetletjema sabotiral prav on.
Spomnimo. Milan Kučan nikoli ni skrival simpatij do Rusije, kot ni skrival odpora do Nata. Zvezo Nato je pred več kot dvema desetletjema sabotiral prav on. Januarja 1994 je predsednik ZDA Bill Clinton prvič obiskal Prago. Imel je uradno kosilo z višegrajsko skupino (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška), po katerem naj bi sledilo neformalno kosilo in posamična srečanja s Clintonom.
Na neuradni del, na katerem bi govorili predvsem o varnostnih razmerah, je bil povabljen tudi takratni slovenski predsednik, diplomatska formula tega neuradnega dela pa je bila štiri plus ena. Ta »ena« je bila Slovenija, ki je bila resna kandidatka za vstop v evroatlantska zavezništva. V Ljubljano so poslali depešo, ampak Praga odgovora ni nikoli dočakala.
Ta njegova tišina in ignoranca sta mlado državo drago stali: Slovenije ni bila sprejeta v Nato leta 1999 in tudi vstop v EU se je zakasnil. Po njegovem novem rusofilskem izpadu pa grozi, da bo Slovenija pri nekaterih zadevah v Natu še bolj izolirana.
O Budimirju Lončarju, ki je na konferenci prav tako udaril proti Natu in celo EU, češ da preveč sprejema ameriška stališča, ni izgubljati besed. Gre za projugoslovansko usmerjenega komunista z vzdevkom Leka, ki ga hrvaški mediji povezujejo s povojnimi partizanskimi poboji, še posebej v povezavi z množičnim pokolom v Širokem Brijegu februarja 1945.
Kot ostarel oznovec in okorel komunist je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije (no, tudi Kučanu osamosvojitev ni bila nikoli »intimna opcija«) in Hrvaške. Celo več. Na vse načine jima je to hotel preprečiti. Kot zunanji minister je bil odgovoren, da je Varnostni svet OZN leta 1991 sprejel odločitev o embargu na uvoz orožja v Jugoslavijo, kar je koristilo samo Slobodanu Miloševiću in JLA.
Kasneje je, kot vsemu v posmeh, postal svetovalec socialistično usmerjenih predsednikov Hrvaške Stipeta Mesića in Ive Josipovića. In s prvim sta se »našla« tudi v Ifimesu: Lončar je predsednik svetovalnega odbora, Mesić pa častni predsednik inštituta, ki ima sedež v Ljubljani.
Vprašanja v zvezi z izjavami Kučana v Črni Gori smo poslali ameriškemu veleposlaništvu v Ljubljani.