Konec poletja lani je ministrstvo za notranje zadeve podpisalo s podjetjem Sodexo pogodbo o celodnevni oskrbi s prehrano (zajtrk, kosilo in večerjo) prosilcev za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v izpostavi ljubljanskega azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani. Okvirna vrednost polletne pogodbe je skoraj 200.000 evrov (okvirna zato, ker se število migrantov v azilnem domu dnevno spreminja).
Prosilci za azil so kot v restavraciji, saj mora Sodexo zagotoviti vse; tudi pobiranje uporabljene posode in čiščenje prostorov, kjer tujci jedo. Hrano mora pripravljati in deliti na okolju prijazen način, del živil mora biti pridelan na ekološki način. Energetska vrednost obroka mora biti med 2.100 in 2.300 kalorijami, vsaj en kos kruha mora biti polnozrnat ali črn.
»Jedilnik ne sme biti enoličen, jedi se v enaki sestavi menija v enem mesecu ne smejo ponoviti (kosilo, večerja) več kot 2-krat. Pri pripravi obrokov se ne sme uporabljati svinjine in izdelkov iz svinjskega mesa, razen na zahtevo naročnika. Po naročilu naročnika bo izvajalec moral (za določeno hrano) zagotoviti dokument, kateri je vezan na standard halal,« je zapisano v pogodbi. Jedilnik mora biti sestavljen tako, da bo kosilo vsaj trikrat na teden vsebovalo meso (goveje, perutninsko ali ribe), ostale dni pa enolončnice z mesom. Torej, meso dobijo vsak dan. Trikrat na teden mora biti sveža solata, pri vsaj enem obroku dnevno sveže sadje.
Sodexo mora prosilcem za azil zagotavljati uravnoteženo prehrano in, pozor!, ustrezno prehransko razmerje. Ta razmerja so določena v pogodbi: beljakovine (med 10 do največ 20 odstotkov), ogljikovi hidrati (od 50 do 70 odstotkov) in maščobe (30 odstotkov). »Obroki vsebujejo tudi vlaknine (celuloza, pektin), in sicer okoli 30 gramov na dan,« je še zapisano o prehrani za prosilce za azil. A to še ni vse. Sodexo oziroma davkoplačevalci (slednji bodo to vse plačali) so dolžni upoštevati prehrambne navade prosilcev za azil. Če je katere od prosilcev za azil na dieti, mora biti taka tudi njegova hrana (na podlagi zdravniškega spričevala).
To je hrana tujcev, in to v času, ko mediji poročajo, da je v Sloveniji prek 50.000 revnih in lačnih otrok, ki o »uravnoteženi prehrani« in »ustreznem prehranskem razmerju« lahko samo sanjajo.
