Vlada bo 1. oktobra poročala Evropski komisiji o ukrepih za uravnoteženje javnih financ oziroma o uresničevanju programa stabilnosti. Smo namreč v podaljšanem postopku odprave proračunskega primanjkljaja, saj je bil Bruselj do nas in še zlasti do nove vlade uvideven. A čas se je iztekel in komisija bo preverila, ali je vse, kar je in še bo pripravila izvršna oblast, dovolj, da nam ne bo treba zaprositi za mednarodno pomoč.

Najprej mora Evropska komisija pogledati v realnost proračuna. Premetavanje milijonov evrov in različni izračuni finančnega ministrstva o prihrankih, ki so se spreminjali čez noč, ne zbujajo zaupanja. Ekonomist Egon Zakrajšek meni, da so ocene o prihodkih proračuna zelo optimistične. Dvomi, da so v vladi znali izračunati dejanske prilive od novih davkov, saj zvišanje davkov lahko prinese prav nasprotno: še več sive ekonomije. Vlada si obeta, da bo z bojem proti njej pobrala kar 200 milijonov evrov. Komisijo bo tudi zanimalo, kako napreduje privatizacija (para)državnih podjetij in ali lahko Slovenija s kakšno večjo tujo naložbo oziroma projektom pokaže rezultat. Preverila bo, koliko smo zagnani pri strukturnih reformah in ali smo jih sposobni izpeljati.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O KONCU IDILE V KOALICIJI; O ČUDEŽNEM PRORAČUNU, S KATERIM SO VSI ZMAGOVALCI; O PREZRTIH DELODAJALCIH IN ZAPOSLENIH; O ERJAVCU KOT PREISKUSNEM TESTU STANJA DRŽAVNIH FINANC.