Mitja Meršol, ovaduh, ki je stopil čez rob

Poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol je kot dolgoletni novinar in urednik hodil po robu ne samo Delove stolpnice, ampak tudi novinarske etike in profesionalnosti. Svoje novinarsko delo je zlorabljal za ovajanje sodelavcev in kolegov zloglasni SDV, ki jih je lahko na podlagi tega izsiljevala ali diskreditirala. Nekateri so zaradi tega imeli težave z represivnimi organi totalitarne Jugoslavije. Danes pojasnjuje, da s svojim dejanjem ni nikogar ogrožal ali prizadel ter da je deloval v nekih drugih okoliščinah in za državo, ki je bila takrat njegova domovina.

Arhivski spisi razkrivajo, da je Meršol najmanj 14 let sodeloval s Službo državne varnosti in ovajal novinarske kolege v slovenski in jugoslovanski sekciji na BBC in druge v veliki Britaniji živeče Slovence. Sodelovanje se je nadaljevalo tudi po njegovi vrnitvi v domovino, vendar je iz arhivskega gradiva razvidno zgolj poročilo iz leta 1984, ko sta ga v njegovi pisarni v Delu obiskala dva britanska novinarja. Mitja Meršol je sicer zaveden tudi na strani udba.net, kjer sta ob njegovih osebnih podatkih navedena številki 0051585-0000 in 0009425-00006. Vsaj prva po šifrantu označuje sodelavca SDV.

Vohun jih ni ljubil

Arhivsko gradivo s poročili Mitja Meršola, ki mu je SDV dala vzdevek Lingvist, se začne z njegovim prihodom v London leta 1971, kjer se je na BBC učil novinarskih veščin kot referent kulturne rubrike. Pri tem so mu najbolj pomagali na slovenski sekciji zaposleni Slovenci, ki jih je ovajal v svojih poročilih jugoslovanski komunistični tajni službi.

Tako so se v njegovih tajnih zapisih znašli takratni vodja slovenske sekcije na BBC Drago Lavrenčič, njegova žena Dora Žebot Lavrenčič, idejna vodja sekcije, ki je vodila dopisovanje s slovenskimi poslušalci, njena sestra Ana Žebot Studdard in Franc Sekolec, ki sta bila prav tako zaposlena na BBC, Pavel Zupan (zunanji sodelavec, sicer zaposlen na Scotland Yardu), Sašo Jerman (zunanji sodelavec, zaposlen v neki letalski agenciji), Dušan Pleničar (zunanji sodelavec, lastnik manjše tiskarne), župnik Franc Bergant (vodja verskih oddaj), Krsto Cvijić (zunanji sodelavec, novinar Economista) in Mary Bennet (zunanja sodelavka, profesorica angleškega jezika, ki je nekoč bivala v Ljubljani). Lavrenčičeva je še vedno živa in jo je zelo prizadelo, ko je zvedela, da jih je Meršol ovajal SDV, saj je njen mož zanj skrbel kot za svojega sina, to prizna tudi Meršol v svojih udbovskih poročilih.

Poleg slovenskih jugoslovanskih novinarjev, ki so delali v Veliki Britaniji, so SDV zanimali tudi drugi slovenski in jugoslovanski emigranti, kot so imenovali naše državljane, ki so zaradi političnih razlogov morali zapustiti domovino. Najbolj znan med njimi je ekonomist Ljubo Sirc, ki še vedno živi v škotskem Glasgowu, vendar se Meršola ne spominja. Prav tako jih je zanimalo, kako deluje BBC, kakšne zveze ima z britansko obveščevalno službo Inteligence Service in postajo Radio Free Europe.

»Sodelavca smo oskrbeli s sredstvom za tajnopis (tajni indigo) in ga večkrat izčrpno inštruirali tako glede načina uporabe sredstva za tajnopis kot glede varnosti pri pisanju in odpošiljanju obvestil, za kar mu je bil dan tudi naslov mrtve javke,« je v poročilu 22. septembra 1971 zapisal Boris Mužič, pomočnik načelnika SDV.

VEČ V TISKANI IZDAJI