Najprej vam čestitam za izvolitev za dekanko ekonomske fakultete, ki jo boste od oktobra naprej vodili dve leti.

Hvala.

Ali drži, da so bili za vašo izvolitev odločilni glasovi študentov?

Glasovanje je bilo tajno, zato nikoli ne bomo vedeli, kako je kdo glasoval. S študenti sem vsa leta na fakulteti veliko delala in se z njimi srečevala, mnogi me poznajo in vedo, kako delam, saj predavam veliko predmetov, zato so mi verjetno izrekli podporo. Ni korektno, da bi od njih javno zahtevali, da povedo, kako so se izrekali, saj to tudi profesorjem ni bilo treba. Oba kandidata sva imela precej podobna programa, zato bom vesela, če bo fakulteta šla v smeri, ki sva jo oba začrtala.

Odhajajočega dekana dr. Dušana Mramorja naj bi motila vaša politična pripadnost. Dolga leta ste vodili ljubljansko SD, bili ste županska kandidatka, še vedno ste mestna svetnica. Kaj izvolitev za dekanko pomeni za vašo politično kariero?

Dejstvo je, da ves čas delujem tudi v javnem življenju, katerega sestavni del je tudi politika, čeprav v njej nikoli nisem bila zaposlena. Rada opravljam svoje delo na ljubljanski univerzi, zato sem se že leta 1992 odrekla poslanskemu mestu, čeprav sem bila izvoljena v državni zbor. Verjamem, da koga moti moja politična pripadnost, ker smo v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji naredili zmedo glede tega ter začeli strokovnost in neodvisnost izenačevati s politično ali, če hočete, strankarsko neopredeljenostjo. A vendar se vsakdo, kdor gre na volitve in izrazi svojo voljo, opredeli, zato sem tudi jaz lahko zaradi tega enako strokovna in neodvisna, in to sem tudi vedno bila. Zmeraj sem odkrito povedala, kako razmišljam, mnogi pa so bili zaradi položajev pripravljeni zagovarjati svojo vneto nepolitičnost, ki se je sprevrgla v politikantstvo najslabše vrste, kar je za našo družbo še slabše. Res pa je, da se je ta zmeda ustvarjala predvsem znotraj tako imenovane levice in zlasti stranke, v kateri delujem.

Naša fakulteta je ves čas izjemno vpeta v javno in politično dogajanje. Naši profesorji so bili ministri v vseh vladah in so se udeleževali tudi kongresov, akademij in drugih prireditev strank, ki so jih predlagale na položaje. To je v svetu nekaj povsem normalnega, zato je prav, da tako postane tudi pri nas. Kdor pa vodi tako ustanovo, kot je ekonomska fakulteta, pa se mora temu delu posvetiti v celoti. Zato sem svoje kolege v mestnem svetu, pa tudi župana mestne občine, neuradno obvestila, da jeseni zapuščam položaj mestne svetnice. Po etičnem kodeksu ljubljanske univerze vodilne funkcije na univerzi niso združljive z vodilnimi funkcijami v strankah, četudi moja funkcija v SD ta hip ni ravno visoka. Zato se mi zdi prav, da kot dekanka ne opravljam nobene politične funkcije. Seveda pa me isti kodeks zavezuje tudi k doslednosti in dostojanstvu, zato bi bilo nespodobno, če bi se začela sprenevedati, kako sem politično opredeljena.

Tudi Mramor je nekdanji politik, saj je bil finančni minister v Ropovi vladi. Razvrščajo ga v krog Pozitivne Slovenije, tako kot vašega protikandidata dr. Marka Jakliča, ki ga je podprl. Je šlo za spopad med SD in PS?

Ne, nikakor. Z Jakličem sva dobra kolega. Poznava se veliko let, spoznala sva se v študentskih časih, ko sem bila njegova demonstratorka na vajah, in če se pošalim, sem takoj ugotovila, da je perspektiven. Kasneje sva kot asistenta in učitelja ves čas dobro sodelovala. Najini pogovori so bili prijetni, najina strokovna razmišljanja so si bila blizu, zato je bil tudi najin program zelo primerljiv. Oba sva strokovnjaka, vsak na svojem področju, zato verjamem, da imava oba priložnost, da bova pred upokojitvijo vodila ekonomsko fakulteto.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O ZAIGRANIH SPORIH Z BORUTOM PAHORJEM; O PREVLADUJOČIH STRUJAH NA EKONOMSKI FAKULTETI; O RAZPRODAJI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA; O FINANČNEM "SCHNELLKURSU" ZA IGORJA LUKŠIČA.