Ko je pred pol leta vrhovno sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo v zadevi Patria, ste dejali, da smo na razpotju med Kafko in evropsko normalnostjo. Nas je ustavno sodišče z enoglasno razveljavitvijo te sodbe usmerilo na pot normalnosti?

Menim da. Ustavno sodišče je, čeprav pozno, odločilo tako, kot zahteva slovenska ustava in kot se pričakuje v zahodnem demokratičnem evropskem prostoru. Kafko sem omenil zato, ker si vrhovno sodišče preprosto ne more privoščiti zapisa, da lahko v primerih, ko nekega zakonskega znaka kaznivega dejanja ni mogoče konkretizirati, kar zakonski pojmi ustvarijo dejstva. Na to se je bilo nujno odzvati z ostro kritiko. Sicer pa je bil celoten proces Patria kafkovski: neznan kraj storitve, čas in način, neznana prepovedana posledica. Vse je bilo neznano, le kaznivo dejanje je bilo storjeno z gotovostjo.

Če vseh znakov kaznivega dejanja ni mogoče konkretizirati, potem ne gre za kaznivo dejanje, ste zapisali v kolumni za portal Iusinfo glede procesa Patria. Natanko to so enoglasno ugotovili tudi ustavni sodniki, torej da so vsa sodišča v primeru Patria kršila načelo zakonitosti. Je lahko dejstvo, da sta tako višje kot vrhovno sodišče takšno sodbo potrdila, stvar neznanja ali gre po vaše za namensko napačno odločitev?

O namensko napačni odločitvi ne želim špekulirati. Toda da so vse tri instance vodile postopek na temelju obtožnega predloga, ki že sam po sebi ni opisal vseh znakov kaznivega dejanja, daje temu postopku zelo sumljiv značaj. Predvsem zaradi vloge obtožencev ta postopek vzbuja močne pomisleke o svoji morebitni politični instrumentalizaciji. Najmanj, o čemer ta postopek priča z gotovostjo, je veliko umanjkanje strokovnosti in pravnega znanja, ki se kaže v odstopu od minimalnih civilizacijskih načel kazenskega postopka, kar nas mora kot pravnike in državljane nadvse skrbeti.

V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Avbelj ugotavlja, da je ustavno sodišče v zadevi Patria v celoti sledilo svoji prejšnji sodni praksi; pove, zakaj je razočaran nad slovensko akademsko pravno stroko, posebej nad kazensko; razloži, zakaj pomladna retorika enostavno ne nagovarja več povprečnega slovenskega volivca; izpostavi, da stranka ni en sam človek, sploh pa ne neka resna stranka.