Nenad Glücks
Masten: »Tujim investitorjem ne moreš prodajati buč kot volivcem.«
Dva ali trije gradbeni baroni v zaporu in en obsojeni tajkun so že nekaj, toda ne dovolj. Do velikih rib, denarjev še prihajamo, pravi ekonomist dr. Igor Masten. Najpomembnejše, kar zanima morebitne tuje investitorje v slovenske obveznice, je vprašanje nadaljevanja projekta slabe banke, glede tega bo treba pregnati kakršnokoli negotovost in nadaljevati varčevalno politiko, opozarja Masten. Medle izjave in dvomi o smeri vodenja ekonomske politike ohranjajo negotovost. Koalicijske stranke bodo ravnanje v nasprotju s svojimi obljubami upravičile s tem, da se mora Slovenija za obstoj v evroobmočju tudi čemu odreči. V Bruslju pišejo odredbo z zahtevo za razkosanje NLB zaradi nedovoljene državne pomoči z dokapitalizacijo; NLB se bo iz mednarodne bančne institucije spremenila v lokalno banko, do tega je privedlo državno lastništvo. Vprašanje je, koliko škode je ravnanje Državljanske liste naredilo liberalni politični ideji. Masten razmišlja o vključitvi v morebitno novo liberalno stranko, toda tveganje z zgodbo, kot jo je Šušteršič doživel v Državljanski listi, ni opcija.
Primož Lavre
Bi na mestu tujih finančnih vlagateljev kupili slovenske državne obveznice v višini štirih milijard evrov, kolikor jih naša države in njene banke potrebujejo letos?
Odvisno od donosnosti. Vse je v donosnosti in percepciji te v primerjavi s tveganjem. Trg za to gotovo je, razmere na mednarodnih finančnih trgih so relativno ugodne. Slovenski problem je izdaja obveznic po pametni ceni. To so vprašanja, povezana s tem, ali je za nas zaprosilo za pomoč realna možnost ali ne. Ob ureditvi razmer na področju ekonomske politike bi za trg lahko izdali obveznice po ceni, zanimivi za investitorje.
Kaj in v kolikšnem času bi morali storiti, da bi bila ta cena ustrezna?
Na ceno vplivajo tudi eksterni dejavniki: zaradi nihanja cen obveznic, ki ga je povzročila ciprska epizoda, se del okužbe čuti tudi pri donosnosti slovenskih obveznic. Vendar so ključni interni. Finančni minister Uroš Čufer bo moral iti na predstavitev ki finančnim investitorjem, na tako imenovani road show, na trg, kjer bo moral podati zgodbo o koherentnih ukrepih ekonomske politike. Postopki za izdajo obveznic so se tehnično že začeli, saj že junija zapade velik del zakladne menice, izdane konec leta 2011. Investitorji so izkušeni ekonomisti, ne moreš jim prodajati buč, kot se prodajajo volivcem. Preprosti ljudje morda ne zaznajo morebitnih nekonsistentnosti pri izjavah nosilcev ekonomske politike, investitorji pa takšnih napak ne bodo delali.
Ostanite obveščeni
Po izvolitvi nove vlade ste dejali, da je pomanjkanje napovedi ekonomske politike te vlade razlog za skrb. So vas od takrat izjave finančnega ministra Uroša Čuferja in premierke Alenke Bratušek kaj pomirile?
Precej izjav je bilo danih po imenovanju na ti funkciji, nekatere niso bile najbolj posrečene, posebno tiste za tuje medije. Minister za finance in premierka sta še vedno v nekakšni učni dobi, nekatere njune izjave niso skladne med sabo. Predvsem pa ima ta vlada težavo: obljube pred volitvami in v procesu oblikovanja te koalicije so nekaj drugega, kot je realnost. Zdaj bo morala prevladati realnost, samo realni ekonomski načrt bo prepričal investitorje. Kontradiktornost med prekinitvijo s politiko varčevanja, kar je bilo izrečeno prej in zdaj, mlačno govorjenje v stilu »ne, ne, saj bomo nadaljevali varčevanje«, ni verodostojna.
Če se najprej tako zelo postaviš zoper politiko varčevanja nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki so jo pozitivno sprejeli mednarodni finančni trgi, je potrebno zdaj zelo prepričljivo odgovoriti na vprašanje, ali boš nadaljeval to varčevalno politiko. Najpomembnejše, kar zanima tuje vlagatelje, je vprašanje nadaljevanja projekta slabe banke. Višina proračunskega primanjkljaja, ali gre za tri ali štiri odstotke, je sekundarnega pomena. Vsi investitorji so spremljali, kaj se je v Sloveniji na področju finančnega ukrepanja dogajalo v preteklih štirih letih, z zakonom o slabi banki se je začelo končno nekaj premikati. Zastoj pri izvedbi tega projekta jih skrbi, takoj bo potrebno pregnati kakršnokoli negotovost glede slabe banke.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O NUJNOSTI PROJEKTA SLABE BANKE ZA REŠITEV SLOVENSKIH FINANC; O NEGATIVNIH POSLEDICAH ZVIŠANJA DDV; O OBLJUBAH, KI JIH BO MORALA VLADA BRATUŠOVE POŽRETI; O NAPAČNIH SIGNALIH SLOVENSKIH OBLASTI TUJIM INVESTITORJEM.
Ključne besede