Maja Sunčič: Predsednik Danilo Türk je lažnivi kljukec

Prejšnji teden je tudi Danilo Türk, še en veliki lažnivi kljukec slovenske politike, razglasil svojo predsedniško kampanjo. Že iz glavne parole »pravičnost za vse« nam je takoj jasno, da ostaja zvest sebi in še naprej igra vlogo najslabšega predsednika doslej. Je v odlični zdraharski formi, zanj je pravica le, če dela čim več krivic vsem tistim, ki mu ideološko ali drugače niso pogodu. No, zgodila se je le ena mala sprememba. Od Pahorjevega vstopa v predsedniško bitko se mu vsak dan bolj tresejo gate, za nameček pa je zaradi tekmečeve zelo domiselne predsedniške kampanje tudi na robu živčnega zloma. Kaj če dominantno-medijskim papigam, ki predsednika enoumno povzdigujejo v boga, ne bo uspelo zliti dovolj gnojnice po njegovih nasprotnikih?

O tem bo predsednik razmišljal kak drug dan. Za zdaj preprosto ne more iz svoje kože. Slovenija je zaradi njegovega zdraharstva povsem razklana, vendar ima predsednik potem še obraz, da si v drugi predsedniški kampanji postavi parolo »pravičnost za vse«. Danilo Türk in pravičnost? Saj to je popolni absurd! Kako je lahko Türk pravičen, čeprav je Slovenijo s svojim zdraharstvom tako krivično razdelil. In še zlagal se je, ker je prelomil svojo glavno predvolilno obljubo, da bo predsednik vseh. Volivce je prevaral v prvi predsedniški kampanji, a se mu ni nič zgodilo, zakaj jih ne bi še v drugi?!

Največji problem je v tem, da so predsedniku od državljanov in državljank pomembnejši stari, slabi totalitarni časi. Edino njim je povsem zavezan, kar  je pokazal z nagrado Tomažu Ertlu. Zato ni čudno, da se je za podporo pri svoji kandidaturi obrnil na zvezo borcev in njihovega prvoborca Janeza Stanovnika, specialista za streljanje kozlov. Največjega kozla doslej je Stanovnik ustrelil pred dnevi, ko je razglasil, da smo imeli v Jugoslaviji totalitarizem samo prvih deset let po vojni, potem pa po njegovem kakopak demokracijo. Aha, če se ne strinjaš s Stanovnikom, strel v glavo – in že smo v demokraciji, kajne, Janez? Seveda, tudi enopartijski jugoslovanski sistem je bil najbolj demokratičen, ravno tako verbalni delikt, da o vseh pobitih, zaprtih, pregnanih in utišanih zaradi nasprotovanja bivšemu sistemu sploh ne govorimo. Tako lepo je bilo v Jugoslaviji, zato so prebivalstvo spodbujali k medsebojnemu ovaduštvu, vladavina strahu pa je tako ali tako sopomenka za raj na zemlji?! Mislim, da je skrajni čas, da predsednik Türk tudi Stanovniku čim prej podeli najvišje državno priznanje za streljanje takih antidemokratičnih kozlov.

Neizvolitev Danila Türka za predsednika je pomembna tudi zato, da ne bo mogel za nov mandat predlagati sedanje varuhinje človekovih pravic, Zdenke Čebašek Travnik, ki se ji prav tako izteka mandat. Tudi varuhinja na veliko strelja kozle o človekovih pravicah, zlasti o glavni, pravici do življenja. Tako kot predsednik Türk ni predsednik vseh, tudi varuhinja ne varuje človekovih pravic vseh. Ob sovražnem govoru Godniča in Makarovičeve zgolj »trpi«, stori pa nič tehtnega. Glede grožnje Jureta Jankovića novinarju Financ Jaki Elikanu z umorom se ni niti oglasila. Samo sebe je presegla, ko je grafit »Ubi Janšu« razglasila za svobodo govora, ne za sovražni govor, češ da je izjava usmerjena proti osebi na visokem položaju. V svoji ideološki zblojenosti je tako slepa, da je spregledala, da se je s tem kot visoka državna funkcionarka sama izpostavila podobnim grožnjam, ki so kmalu tudi prišle. Namesto da bi se zamislila nad seboj in se opravičila za nepremišljene izjave, je v svojem tipičnem nedemokratičnem slogu za to okrivila novinarja Siola Aleksandra Kolednika. Toliko o demokraciji, človekovih pravicah in svobodi govora.

Da se Danilu Türku in njegovim navijačem res že zelo tresejo gate, je potrdila tudi Bernarda Jeklin. Jeklinova je ravno tako veteranka v streljanju kozlov in je vedno na pravi ideološki strani: neusmiljena do nasprotnikov, klečeplazna do svojih gospodarjev. Še nedavno je njena Jana Pahorja hvalila in si ga želela celo za ljubimca (Kučana kakopak za moža), Jeklinova je ploskala ob njegovi zmagi leta 2008, zdaj pa nanj zliva gnojnico. Danes spet navija za Danila Türka in mu napoveduje zmago, češ da je gospod. Gospod je po Jeklinovi torej nekdo, ki laže volivcem in pravico rezervira le za svojo izbrano elito? Zato držimo pesti, da je Jeklinova spet udarila mimo in da bo Türk jeseni izgubil volitve, kot sta pogorela njena nekdanja favorita, »najpametnejši« lažnivec Gregor Golobič in »kraljična« Katarina Kresal, ki sta danes politični trupli.

Predsednik Türk je v petletnem mandatu pokazal, da je metastaza slovenske politike. Obljubljal je, da bo predsednik vseh, potem je Slovenijo brutalno razklal na dva dela in jo spremenil v žarišče nenehnega kulturnega boja. Da je predsednik Türk prevara in razdruževalec, sta priznala celo njegov svetovalec v kampanji 2007 Sebastjan Jeretič in svetovalka kandidata Mitje Gasparija v kampanji 2007 Lara Ham. Danilo Türk je pač Danilo Türk, njegove lažnive parole nas ne bi smele več prevarati: predsednikovo združevanje je v resnici razdruževanje, pravičnost pa krivičnost. Zato nas ne sme presenetiti, da je predsednik nekoč od nas zahteval, naj danes politično mrtvemu ultralažnivcu Gregorju Golobiču damo še eno priložnost. Lažniva gliha v kup štriha. Tudi zato volivci jeseni na volitvah lažnivemu kljukcu Danilu Türku nikakor ne smemo dati še ene priložnosti.