Minile so vaše prve poslanske počitnice. Kako ste jih preživeli?

Delovno, saj sem bila imenovana v skupine, ki so avgusta usklajevale fiskalno pravilo, slovenski državni holding in sanacijo bank.

Si dopusta sploh niste mogli privoščiti?

Takoj po koncu šolskega leta smo z otroki odšli za podaljšan konec tedna na morje, nato pa še enkrat v toplice. To je bilo vse.

Prejšnji teden ste se udeležili posveta parlamentarnih strank, na katerem ste ugotovili, da ni zadostne večine za vpis fiskalnega pravila v ustavo. Kakšno politično jesen pričakujete?

Žalosti me, da političnega konsenza za vpis fiskalnega pravila v ustavo ni. Volivkam in volivcem je tako kot meni težko razumeti, da Švicarji in Nemci premorejo politično soglasje za tak ukrep, mi pa ne. Saj poznate pregovor: Država najprej vzame kredit, potem kredit vzame kredit in na koncu krediti vzamejo državo. Verjamem, da je načelo, da dolgoročno ne porabimo več, kot ustvarimo, v resnici slovenska vrednota in taka sodi v knjigo naših vrednot, torej v ustavo.

Upam, da bo v prihodnje do tega vseeno prišlo, saj je za stabilnost javnih financ in za trajnostni razvoj naše države izjemno pomembno, da s kopičenjem dolgov našim otrokom ne nalagamo bremen, ki bi jim onemogočala samostojen razvoj – to se je zgodilo mladim v Grčiji. Toda v tem trenutku je treba priznati politično realnost, biti usmerjen v druge reforme in ukrepe, ki so prav tako ključni za Slovenijo.

Jesen bo najbrž nemirna. Trudila se bom, da bi bila Državljanska lista faktor prepotrebne politične stabilnosti v naši državi – predvsem s trdim delom pri najpomembnejših zakonih.

Vpisu fiskalnega pravila v ustavo ni naklonjen tudi predsednik države Danilo Türk kot najvišja avtoriteta. Kako to komentirate?

To je njegovo stališče. Želim si, da bi si premislil. Pri fiskalnem pravilu je bistveno, da ga vpišemo v najvišji pravni akt, saj želimo s tem preprečiti tej in prihodnjim vladam, da bi mimo opozicije prilagajale proračunsko zakonodajo z navadno večino.

Doslej so počeli vsako leto. Pa tudi maastrichtskih meril zadnja leta ne spoštujemo, čeprav so del mednarodne pogodbe. Verjamem, da mora biti rešitev utemeljena v takšni realnosti, kakršno v Sloveniji imamo. Saj lahko oznanimo, da bomo fiskalno pravilo zapisali v navaden zakon in ga spoštovali, in to jutri v parlamentu sprejmemo. Ampak, roko na srce, mi še nikoli, odkar obstajamo kot država, nismo mogli proračuna pripraviti brez strukturnega primanjkljaja. Treba je verodostojno odgovoriti, na podlagi česa bo prav tokrat drugače?

Fiskalno pravilo je le eden izmed šestih ukrepov, ki jih pripravljamo v bližnji prihodnosti. Toda njegova zavrnitev bi imela neproporcionalne posledice za naš mednarodni ugled in zaupanje vlagateljev. Za vsako negativno novico moramo v teh časih najti tri pozitivne novice. Jih imamo? Mnogokrat slišimo, da bi se morali manj ukvarjati z bonitetnimi agencijami in bolj posvečati potrebam ljudi. Ampak bonitetne agencije določajo ceno, po kateri se zadolžujemo in se bomo zadolževali, vse dokler bomo več porabili, kot bomo ustvarili. Izposojeni denar vsako leto porabimo za socialo, bolnišnice, šole, ceste, pokojnine. Ukvarjanje z našo verodostojnostjo v očeh mednarodnih vlagateljev je ukvarjanje s problemi ljudi v Sloveniji. Oboje je zelo tesno povezano.

V TISKANI IZDAJI VEČ O MOŽNOSTI, DA VLADA PADE IN JO NADOMESTI LEVA KOALICIJA; O VERJETNOSTI, DA SLOVENIJA ZAPROSI ZA FINANČNO POMOČ EU; ALI BI DL PODPRLA ZORANA JANKOVIĆA; KAKO NAPET JE ODNOS MED JANEZOM JANŠO IN GREGORJEM VIRANTOM.