Boris Cipot
Ivan Kramberger ml.: Ponosen sem, da sem sin dobrega človeka iz Negove
Za Ivana Krambergerja, sina dobrega človeka iz Negove, je slovenska javnost zvedela pred nekaj leti, ko je postal naj prostovoljec v javni upravi, sledilo je priznanje naj prostovoljca v Sloveniji, pa še državno priznanje, ki mu ga je izročil predsednik republike Borut Pahor. Pred šestimi leti se je po opravljeni šoli za policiste zaposlil v mariborski policiji kot policist s splošnimi nalogami na področju javnega reda in miru, prometa in kriminala. Domov grede, živi v Gornji Radgoni, se je ustavil v radgonskem hramu gasilstva, kjer preživi veliko ur prostega čas. In tu je tudi stekel najin pogovor.
arhiv Ivana Krambergerja
Kaj se je dogajalo v vaši otroški glavi, ko vam je pred 23 leti smrtonosni strel iz puške za vedno ukradel očeta?
Kot šestletni deček nisem takoj dojel, da očeta ni več, še nekaj časa sem pričakoval, da bo nenadoma prišel domov in nas razveselil tako, kot nas je vedno s svojim prihodom. Krizo zavedanja o izgubi očeta sem doživljal bolj v najstniških letih, takrat človek, ki odrašča, najbolj potrebuje očeta.
Koliko je bil v najstniških letih obremenjujoč priimek Kramberger, ko se je okolica zavedela, da ste sin dobrega človeka iz Negove?
Ostanite obveščeni
Priimek sam po sebi ni toliko sporen, kot je priimek, ki ga imaš in je enak priimku dobrega človeka iz Negove. Kot otrok teh pritiskov nisem občutil, stopnjevali so se, ko sem prišel v najstniška leta in potem ob zaposlitvi, takrat so ob obletnicah mediji tudi mene začeli vključevati v to zgodbo. Vsekakor p ima priimek zagotovo več prednosti kot slabosti, ponosen sem, da sem sin dobrega človeka iz Negove.
V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Ivan Kramberger ml. več pove o svoji krizi zavedanja, da je izgubil očeta; kaj si misli o uradni razlagi, da je njegovega očeta ubil Peter Rotar; kako si sam predstavlja in skuša opravljati poklic policista; kakšno je bilo njegovo srečanje z Milanom Kučanom.
Ključne besede