Konec julija letos si več pristojnim osebam na zunanjem ministrstvu poslal kratko analizo dogajanja na Bližnjem vzhodu in oceno vprašanja migrantov in beguncev. So ti kaj odgovorili?
Nobenega odgovora ni bilo. Morda so to prebrali. Kaže, da je bilo prezgodaj. Po mojih izkušnjah je zunanje ministrstvo izredno slabo kadrovsko zasedeno. Večina ljudi ne govori jezikov držav, kamor jih pošljejo kot diplomate. Denimo v arabskih državah imamo veleposlaništvo le v Kairu, kjer v prejšnji sestavi ni bilo nobenega slovenskega državljana z arabščino. V sedanji sestavi jo govori ena uslužbenka. Brez arabščine, zanimanja za kulturo, vero in običaje ne moreš imeti niti približne slike o tem svetu. Vezan si samo na domače uradnike, druga diplomatska predstavništva in peščico intelektualcev z angleščino. Brez znanja jezika ne moreš spremljati medijev, ki niso niti v lažji pogovorni arabščini, temveč v veliko zahtevnejši klasični različici. Zato tudi diletantsko poročanje naših novinarjev in dopisnikov. Nobene analize. Potvorjenja slika iz neke lažne človekoljubnosti. Zamenjava vzrokov in posledic. Vojna je vendar posledica neke grobe, nasilne vere, običajev, miselnosti, zažrtih skozi socializacijo v posameznika in človeške odnose. Poleg tega večina prebivalstva še vedno živi na podeželju. Pa tudi v mestih večinoma precej podobno kot na podeželju (tudi z drobnico, kokošmi, golobi v pritličju ali na strehah hiš Kaira, Damaska, Bagdada). V 90-milijonskem Egiptu je nepismenost 40-odstotna. Torej je funkcionalno pismenih morda samo tretjina prebivalstva. Angleščino govori peščica. Arabski svet, od koder trenutno prihaja večina migrantov, je zagotovo najbolj jezikovno, medijsko, versko, kulturno, miselno zaprt, zato se ne razvija. Razmišljanje o hitri integraciji je nesmiselno, absurdno.
V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Preac spregovori o svojih izkušnjah v arabskem in muslimanskem okolju; pojasni, kako se je arabska pomlad sprevrgla v versko vojno med suniti in šiiti; svari, da je Turčija naslednja eksplozivna bomba islamskega sveta; izpostavi pojmovanje človeške svobode v državah, kot je Savdska Arabija, kjer je otrok last očeta; kako se navade iz islamskega sveta prenašajao v Evropo in tam povzročajo težave; posvari tudi pred razrastom desnega ekstremizma.
