Vlada je lani jeseni iz slabe banke izgnala nadležne tujce. Govorila je o visokih etičnih in poslovnih standardih, ki jim Lars Nyberg in Torbjörn Mansson zaradi previsokih plač menda ne bi ustrezala. A prejemki tujcev so bili samo priročen izgovor za kadrovski cunami, saj je Miro Cerar nekaj tednov kasneje dejal, da dobrih direktorjev ne dobimo tudi zato, ker so prejemki prenizki. Kam je meril obračun v maniri priročnika samoupravnega socializma, se je pokazalo februarja, ko je vlada potrdila pripojitev Factor banke in Probanke k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ne samo da se likvidaciji zasebnih bank, ki so ju obvladovali kadri Kučanovega Foruma 21, nista končali s poplačilom vseh dolgov, davkoplačevalci so izvedeli, da bodo morali slabo banko zaradi te nerazumljive poteze dokapitalizirati v višini najmanj 50 milijonov evrov. Da bo kraja davkoplačevalcev pri belem dnevu popolna, so se prenesli tudi zaposleni. Njihovo število v slabi banki se je kar podvojilo na več kot 210, to je največji skok po letu 2014, ko se je število zaposlenih v enem letu z 12 povečalo na 81.
Tovarišijsko kadrovanje
Logično je bilo, da bo treba število zaposlenih zmanjšati, zato je večina zaposlenih pričakovala, da se bo novo vodstvo resno lotilo kadrovskih sprememb, da bodo pač delo pri tako pomembni družbi izgubili vsi, ki so ob kopanju večmilijardne bančne luknje imeli prste v marmeladi. Kljub temu da sta prva v slabo banko zakorakala nekdanja šefa Probanke v likvidaciji Imre Balogh in Igo Gruden, je bil interni razpis (18. maja) za nove vodje posameznih področij obetaven, saj je od kandidatov zahteval visoke etične in poslovne standarde, pogoji o zahtevanem znanju in sposobnostih ter delovnih izkušnjah (10 let) so bili zelo strogi. Formalno jih je v DUTB izpolnjeval le malokdo, od prišlekov iz Factor banke in Probanke pa skoraj nobeden. A strahovi strokovne manjšine, ki so si potrebno znanje pridobili in se ga učili pod vodstvom Švedov, so se uresničila. Kot so zapisali v pismu ministru za finance Dušanu Mramorju, je izbor kadrov potekal zelo nenavadno.
Prijavljeni kandidati so šli najprej skozi sito izvršnih direktorjev, »katerih kriteriji izbora, glede na izbrane kandidate, niso bili strokovnost, sposobnost za vodenje in podobne vodstvene kvalitete, temveč všečnost in priljubljenost upravi«. Tako izbrani kandidati so bili povabljeni na pogovor z zunanjo kadrovsko agencijo Dr. Pendl & Dr. Piswanger. Zakaj so izbrali prav agencijo Romane Kovacs Voljč, žene nekdanjega prvega človeka NLB Marka Voljča, ni znano (samo za izdelavo ocene enega kandidata, poleg drugih stroškov, je DUTB agenciji plačala 520 evrov), a izbor je nadvse čuden, saj je bila slovenska javnost seznanjena z velikim fiaskom Voljčeve pri izboru nadzornikov za NLB, katerim Banka Slovenije in ECB nista dali soglasja. Neuradni viri pravijo, da je bil del pogovorov s kandidati opravljen kar po skajpu (Spet kar iz Mehike, kjer Voljčeva živita?), del v živo, z nekaterimi pa sploh ne. Prav tako ni bilo predstavljeno, kakšne so bile ugotovitve kadrovske agencije.
Razpis kot farsa
»Po pogovoru z g. Kovacs Voljč so izvršni direktorji (verjetno ob pomoči in sugestijah srednjega managementa) za razpisana delovna mesta izbrali všečne zaposlene,« so zapisali Mramorju in dodali, da se veliko kandidatov sploh ni imelo možnost predstaviti agenciji, čeprav so prav oni izpolnjevali vse zahtevane pogoje iz razpisa. Izvršni direktorji nato kandidatov sploh niso obvestili o rezultatih izbora, ampak so vsi zaposleni 17. junija po elektronski pošti prejeli obvestilo o prvem delu izbranih novih vodij in njihovih namestnikov. Imeli so kaj videti. Nekateri izbranci ne samo da niso izpolnjevali formalnih pogojev (izobrazba, izkušnje, delovna doba), ampak so nekdaj v z davkoplačevalskim denarjem v dokapitaliziranih bankah aktivno pomagali kopati bančno luknjo.
Pogoj o »visokih etičnih in poslovnih standardih« je očitno bil samo farsa, prišlo naj bi tudi do kršitev zakona o delovnih razmerjih: upoštevani so bili kriteriji, ki niso navedeni v opisih delovnih mest v sistematizaciji; slaba banka bo sklenila pogodbe za delovna mesta, ki niso bila razpisana in niso sistematizirana (trije namestniki vodij in vodja analiz); v izbirnem postopku so bila kršena pravila enake obravnave; izbrani so bili kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev o delovnih izkušnjah za določeno področje; pogoj o visokih etičnih in poslovnih standardih je bil povsem zanemarjen, saj, denimo, upravljanja in razreševanja naložb ne more voditi oseba, ki je v državnih bankah skrbela za odobravanje taistih naložb. Predvsem slednje, tako avtorji pisma ministru za finance, »bi po dobrih dveh letih delovanja DUTB (…) moralo prevladati nad drugimi presojami«. Omenili so precej oseb, za katere so mislili, da bodo morale zapustiti DUTB, a so bile celo nagrajene z vodstvenimi položaji.
Saša Vergan Klabjan
Ena takih je vodja prestrukturiranja terjatev srednjih in malih podjetij Saša Vergan Klabjan. O njej so ministru Mramorju zapisali, da bi pričakovali, da bi Probanko morala zapustiti že v procesu njene likvidacije, saj spada med osebe, »ki so na svojem položaju z odločitvami prispevali k bančni luknji in pri katerih celo najdemo sorodstvene povezave z nekaterimi dolžniki DUTB«. Vergan Klabjanova je bila v poslovni enoti Probanke v Kopru vodja sektorja za komercialno bančništvo. Diplomirana 42-letna ekonomistka, ki je najprej delala v zavarovalništvu, je po podatkih ajpesa še vedno registrirana kot 15-odstotna lastnica škofijskega podjetja Verco, s tem pa tudi solastnica podjetja Hat, kjer ima Verco 17-odstotni delež.
Hat je šel maja lani v stečaj (pred dobrim tednom dni se je končal), predlog za stečaj pa je dala DUTB. Edino premoženje, ki ga je Hat imel, je bilo 241.524 delnic Avtotehne, kar je razumljivo, saj je družba služila za prevzem Avtotehne. Glavni financer prevzema je bila ravno Probanka, Hat pa je bil tudi (prek povezanih oseb) v solasti Tomaža Ročnika, brata nekdanje šefinje propadle Probanke Romane Pajenk. Hat je za potrebe vračanja posojil izčrpaval Avtotehno, ki je zato pristala v prisilni poravnavi, Hat pa je posredno ostal brez premoženja, upniki (imeli so za neverjetnih 37 milijonov evrov terjatev) pa v stečajnem postopku od lastnikov, med katerimi je tudi Vergan Klabjanova, niso dobili niti centa, saj je stečajni upravitelj zapisal, da premoženje Hata ni zadoščalo niti za stroške stečaja. DUTB je za Avtotehno predlagala prisilno poravnavo, postala njen edini delničar, na pleča davkoplačevalcev pa je bilo prenesenih za 30,3 milijona evrov terjatev.
Skratka, privlačna primorska blondinka, ki je na zadnjih lokalnih volitvah celo kandidirala v Spodnjih Škofijah, je postala ena od vodilnih v DUTB, čeprav je sodelovala pri kopanju bančne luknje, in to celo v dvojni vlogi: kot uslužbenka likvidirane Probanke je bila posojilodajalka, kot posredna lastnica Hata in Avtotehne pa posojilojemalka. Res, visoki etični in poslovni standardi so v DUTB.
Tanja Štrukelj
Tanja Štrukelj, ki je postaja vodja zahtevnih primerov na področju upravljanja terjatev, je v pismu poudarjena kot oseba, za katero so mislili, da bo zaradi visokega moralnega praga, ki ga je formalno zahtevalo novo vodstvo slabe banke, izločena iz kandidacijskega postopka. Mesto vodje je namreč zasedala že pred razpisom, in to navkljub konfliktnosti njenega položaja, ko je še službovala v novogoriški NKBM. Gre za zadevo Euroinvest, ki so jo mediji označili za »veliki rop«, na koncu pa so slaba posojila (22,1 milijona evrov) prišla v DUTB oziroma v breme davkoplačevalcev.
Euroinvest se je zapletel z gradnjo centra Eda V Novi Gorici, svojo vlogo pri financiranju pa naj bi imela tudi Štrukljeva. O sicer privlačni temnolaski je skupina zaposlenih v DUTB zapisala, da se »ne more pohvaliti niti ne s strokovnostjo in managerskimi sposobnostnimi, med podrejenimi je znana po številnih neupravičenih pritiskih, nesposobnosti samostojnega odločanja in posledično veliki odvisnosti od dragih svetovalcev ter subjektivnosti pri ocenjevanju«. Štrukljeva naj ne bi izpolnjevala tudi pogoja, da se je ob desetletnih delovnih izkušnjah vsaj pet let ukvarjala s področjem »kompleksnega kreditnega poslovanja velikih pravnih oseb« ali »prestrukturiranja podjetij«.
Novi vodje upravljanja terjatev in naložb
Vodstvena struktura sektorja za upravljanje terjatev v DUTB je naslednja: Igo Gruden (direktor upravljanja terjatev), Tanja Štrukelj (vodja prestrukturiranja zahtevnih primerov), Bor Vošnjak (namestnik vodje prestrukturiranja zahtevnih primerov), Saša Vergan Klabjan (vodja prestrukturiranja terjatev srednjih in malih podjetij), Gregor Marot (namestnik vodje prestrukturiranja terjatev srednjih in malih podjetij), Karmen Lah (vodja unovčevanja terjatev in izterjave), Petra Japelj (namestnica vodje unovčevanja terjatev in izterjave), Darka Ledinek (vodja podpore upravljanja terjatev in naložb) in Jure Gjud (vodja poslovnih analiz). Uroš Janževič je bil izbran za vodjo upravljanja naložb.
Bor Vošnjak
Podobno je z namestnikom Štrukljeve Borom Vošnjakom, ki najverjetneje ne izpolnjuje nobenega razpisnega kriterija. Diplomiral je leta 2008 (25 strani dolga naloga o vrednotenju Abanke Vipe), magistriral leta 2013 (finančno prestrukturiranje Merkurja). Ali kot je zapisano v prilogi pisma: »Ta mladenič z ne več kot nekaj leti bančnih izkušen, vse pridobljene v Abanki in DUTB, je začel v banki na področju, ki s krediti niti ni povezano, nato je bil krajši čas analitik, sledilo je dve leti upravljanja terjatev v DUTB, sedaj pa je čez noč postal namestnik vodje.« V DUTB naj bi ga pripeljal Miha Štepec, ki si je medtem že našel novo zaposlitev na KF Financah, pravi finančni gazeli zadnjih mesecev, ki posluje tudi z DUTB. Enako je z Gregorjem Marotom, ki je postal namestnik Vergan Klabjanove, prišel pa je tako kot Štrukljeva iz NKBM.
Mramor bo ukrepal
Na ministrstvu za finance so za Reporter povedali, da so pismo prejeli in da bodo DUTB (pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto) pozvali, da navedbe iz pisma preučijo in ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi.
V slabi banki so zanikali, da bi bili seznanjeni z vsebino pisma, prav tako niso prejeli nobene pritožbe. »V DUTB se zavedamo, da procesi, povezani s pripojitvijo in reorganizacijo, tudi za zaposlene pomenijo znaten izziv in obremenitve. Zato si v vodstvu prizadevamo, da uresničevanje sprememb v družbi poteka kar se da nemoteno in tako najmanj ovira delovne procese. Hkrati lahko zagotovimo, da so bili vsi postopki v DUTB izvedeni v skladu z dobro poslovno prakso in zakonodajo,« so še povedali za Reporter.
Zahteve za ponovitev postopka
Skupina zaposlenih (večinoma tistih, ki so podpisali pismo vladi proti zamenjavi švedskega vodstva) v pismu ministrstvu za finance od Dušana Mramorja zahteva, naj posreduje, da se postopek izbora in sklepanja pogodb z vodji ponovi tako: da v njem ne sodelujejo osebe, ki so vodile sedanji postopek izbora pristransko, nestrokovno in nekompetentno (celotna ekipa za upravljanje človeških virov); da se upoštevajo vse prispele prijave na razpis, ki pridobijo možnost sodelovanja v postopku izbora, preveri se izpolnjevanje zahtevanih pogojev s strani kandidatov, osebe, ki pogojev ne izpolnjujejo, se izloči; za vodje se izbere kandidate, ki v celoti izpolnjujejo pogoje sistematizacije glede strokovne usposobljenosti, delovnih in vodstvenih izkušenj; zanemari se druge kriterije, ki jih razpis ni predvideval; od vodstva DUTB se zahteva, da pri izboru vodij upošteva cilje in zahteve strokovnega in učinkovitega bodočega upravljanja slabih naložb, zato srednjega menedžmenta ne morejo sestavljati zaposleni, ki so povezani z dolžniki DUTB, ki so bili vodje v državnih bankah ali so bili in sopredlagatelji ter sopotrjevalci predlogov za slabe naložbe, ki so zdaj v skrbništvu DUTB; da se za vodje postavi osebe, ki so pokazali dobro delo in skrbnost pri upravljanju naložb v DUTB in seveda izpolnjujejo pogoje glede strokovnih izkušenj, delovne dobe in vodstvenih sposobnosti z dokazljivim delom v preteklosti.
