Ustanovljena je bila z namenom zbližati zahodne voditelje in ustaviti rastoči val antiamerikanizma v Zahodni Evropi, pobudnik pa je bil poljski izgnanec Jozef Hieronim Retinger. Pokrovitelj prve konference je bil nizozemski prince Bernhard, soprog nizozemske kraljice Juliane, ki je postal prvi predsednik organizacijskega odbora skupine Bilderberg. Med gosti prve konference maja 1954 je bila kopica poslancev iz večinoma evropskih držav, pa lepo število poslovnežev iz različnih panog – izstopal je denimo ameriški bančnik David Rockefeller.
Na najvidnejše člane skupine so se lepile resnične ali namišljene afere. Princa Bernharda je leta 1976 z vrha skupine odnesla afera Lockheed – princ je prejel milijonsko podkupnino ameriškega proizvajalca letal Lockheeda, da bi nizozemsko vlado pomagal prepričati v nakup ameriških vojaških letal. Retingerja so obkladali z očitki, da je agent Vatikana, agent Cie, KGB MI5 in MI6, pa da je eden najvplivnejših prostozidarjev sveta. David Rockefeller naj bi bil tesno povezan s Cio in bil celo zaupnik njenih šefov.
Skupini je uspelo svoja srečanja dve desetletji obdržati v precejšnji tajnosti, v sedemdesetih pa so začeli o njih poročati mediji. Od novic o srečanju skupin zelo vplivnih ljudi do knjig o globalni zaroti elite, ki si prizadeva za enotno svetovno ureditev z eno vlado, enim finančnim sistemom in eno samo religijo, ni bilo daleč. Vse to v svoji knjigi Skupina Bilderberg, gospodarji globaliziranega sveta trdi litovski novinar Daniel Estulin, ki ima med oboževalci tudi kubanskega diktatorja Fidela Castra. S 3,5 milijona prodanih izvodov in prevodi v številne jezike (tudi v slovenščino) je Estulinova knjiga najbolj brano delo o bilderbergih. Kar lepo družbo ima – o skupini redno piše in snema dokumentarce več avtorjev, specializiranih za zgodbe o zarotah.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
