V virologiji je poznan pojem navzkrižna imunost (nem. Kreuzimmunität). To je stanje, ko je človek odporen na nek virus, ker je imun na soroden virus.
Z vprašanjem, ali pri delu prebivalstva zaradi navzkrižne imunosti obstaja imunost oziroma odpornost na okužbo z novim koronavirusom, se ukvarja tudi nemški virolog Hendrik Streeck.
Kot pravi, že od prej poznamo štiri koronaviruse, ki povzročajo prehlade. Na te stare koronaviruse smo po navadi odporni od šest do 18 mesecev.
Podobno o navzkrižni imunosti razmišlja tudi Streeckov kolega Christian Drosten, šef inštituta za virologijo na berlinski Charite. V pogovorni oddaji, ki jo na nemški javni televiziji ZDF vodi Maybrit Illner, je med drugim dejal, da »ne vemo, zakaj vsi v gospodinjstvu niso takoj okuženi.«
Omenil je kitajsko študijo, ki ugotavlja, da znotraj gospodinjstev stopnja sekundarne okužbe (to je prenos okužbe z enega člana družine na druge) ni pri treh četrtinah, 18 ali 19 odstotkih, ampak samo pri 15 odstotkih.
Zagotovo v nekaj primerih ne pride do prenosa okužbe na vse člane družine čisto zaradi naključja ali pa tudi zaradi zavestnega odmika okuženega člana družine od drugih družinskih članov.
»Človek se pa vendarle vpraša, če ne obstaja kakšna do zdaj neugotovljena imunost pri delu prebivalstvu zaradi koronavirusov in ki jo je težko ugotoviti v laboratoriju,« poudarja Drosten.
