Ustanoviteljica feministične revije Emma Alice Schwarzer je v nedeljo na blogu priznala, da je že od 80. let minulega stoletja imela skriven račun v Švici, ki ga je šele lani prijavila finančnim oblastem v domovini. Za minulih deset let je plačala približno 200.000 evrov davka in zamudne obresti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ker je o primeru Schwarzerjeve še pred njenim razkritjem poročal tednik Der Spiegel, je njen odvetnik sedaj napovedal ukrepanje po pravni poti. Kot trdi, je bila z objavo kršena davčna tajnost. Poleg tega novinarka sama izpostavlja tudi pravico do zasebnosti in medije obtožuje namernega škodovanja njenemu dobremu imenu.
V priznanju utaje davkov se je Schwarzerjevi le dan kasneje, v ponedeljek, pridružil še sekretar za kulturo zvezne dežele Berlin Andre Schmitz, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPD). "Zagrešil sem hudo napako, ki jo močno obžalujem," je sporočil.
Na računu v Švici je namreč imel skoraj pol milijona neobdavčenih evrov, ki naj bi jih pridobil z dedovanjem. Po njegovih besedah so pristojne oblasti kazenski postopek proti njemu po plačilu 5000 evrov ustavile.
Schmitz je župana Klausa Wowereita (SPD) o postopkih, ki so potekali proti njemu, obvestil nemudoma, za davčni postopek naj bi izvedel celo že leta 2012, a je o prestopkih svojega strankarskega kolega in zaupnika molčal in tudi ni sprejel nikakršnih disciplinskih ukrepov.
V torek je Schmitz odstopil s položaja, domnevno šele, potem ko se je v dogajanje vključil predsednik SPD Sigmar Gabriel. Zaradi ravnanja v primeru pa se je Wowereit znašel pod plazom kritik, pojavili so se celo pozivi k njegovemu odstopu.
Primerov sumljivega davčnega postopanja med politiki pa s tem še ni konec. Očitki zaradi domnevne utaje davkov so nazadnje padli tudi na blagajnika Krščansko demokratske unije (CDU) Helmuta Linssena, ki naj bi pred leti denar skril v sumljivem podjetju v Srednji Ameriki. Očitke zavrača in trdi, da gre za premoženje njegovih preminulih staršev, ki je bilo že obdavčeno.
Za dnevnik Bild pa je nato včeraj sporočil, da se je odločil za odstop in da "v interesu stranke in svoje družine pozove vodstvo stranke, da na aprilskem kongresu izberejo novega blagajnika". Kot je še navedel Bild, se je za odstop odločil po telefonskem pogovoru z Merklovo, poroča dpa.
Primera Schwarzerjeve in Schmitza sta vnovič v ospredje postavila tudi razpravo o vprašanju, ali bi davčne neplačnike kljub samoprijavi morale doleteti kazenske posledice.
Medtem ko si socialdemokrati (SPD) prizadevajo za to, da je davčni utajevalci kljub samoprijavi vendarle ne bi več odnesli brez kazni, predstavniki Krščansko-demokratske unije (CDU) in liberalcev (FDP) pa tudi davčni strokovnjaki branijo trenutno ureditev. Država bi namreč v nasprotnem primeru ostala brez več milijard plačil davčnih grešnikov. Lani se je samih prijavilo več kot 26.000 Nemcev.