Cena sodčka nafte vrste brent se je spustila na raven 100 dolarjev, zaznavamo pa tudi občutno manjše nihanje pri ceni zemeljskega plina. Glavna tema analitikov ostaja ocena škode in posledic neposredno vojne in sprejetih sankcij za posamezna podjetja. Pod prodajnim pritiskom so se znašla družbe, ki so napovedale začasno prekinitev poslovanja ali celo umik z ruskega trga. Uradna Moskva je zagrozila, da bo v tem primeru obrate in poslovalnice nacionalizirala ali v družbe uvedla prisilno upravo.
To leto bo na račun visoke rasti cen minilo tudi v znamenju zaostrovanj monetarnih politik. Predsednik Ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je prvič po letu 2018 dvignil temeljene obrestne mere za četrtino točke na rang med 0,25 in 0,5 odstotka in za letos naznanil še šest povišanj kakor tudi začetek krčenja Fedove 9 bilijonov dolarjev težke bilance. Powell je dejal, da je inflacija previsoka, trg dela pregret in da je stabilnost cen prvi pogoj za Ameriško centralno banko, ki se zdaj spopada z najvišjimi cenovnimi pritiski v zadnjih 40 letih.
Letna stopnja inflacije v ZDA se je februarja 2022 povišala na 7,9 odstotka, kar je najvišje od januarja 1982. K višanju cen je največ prispevala energija, ki se je v medletni primerjavi povišala za 25,6 odstotka. Tudi v območju evra se spopadamo z visoko inflacijo. Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je februarja 2022 dvignila na novo rekordno visoko raven 5,8 odstotka, pri čemer je energetika prav tako dosegla največjo, in sicer 31,7-odstotno rast cen.
Kitajska se sooča z najhujšo krizo zaradi kovida od začetka leta 2020. Kitajska politika »nič kovida«, zaradi katere se ob širjenju virusa zapirajo desetmilijonska mesta in velika pristanišča, povzroča težave v globalnih dobavnih verigah in draži cene dobrin na globalnih trgih, saj je Kitajska tista, ki ima dandanes zaloge, metem ko je teh manj na zahodu. Skratka kljub zaostrovanju monetarnih politik lahko višjo raven inflacije pričakujemo vse do konca leta.
V zadnjih dnevih smo na trgih kapitala zaznali odboj. Na globalnem nivoju so delnice dražje za tri odstotke, vendar za uzdaj še lahko na trgih pričakujemo veliko strahu in previdnosti in s tem povečano nervozno trgovanje. Podobno ravnanje lahko zaznamo tudi na ljubljanski borzi.
(Pre)počasi so predstavniki družb začeli podajati informacije o učinkih vojne na poslovanje, morebitnem izpadu poslovanja na tem območju oziroma izpostavljenosti do ruskega in ukrajinskega dolga. Z nestrpnostjo smo čakali informacijo iz Krke, saj družba na teh trgih ustvari za dobro četrtino celotnih prihodkov. Informacija je delno pomirila delničarje, in cena delnice je poskočila za sedem odstotkov, na 90 evrov.
