Po preštetju 60 odstotkov glasov je imela Siriza v nedeljo zvečer 35,5, njena glavna rivalka, konservativna Nova demokracija pa 28 odstotkov glasov. Izid se verjetno ne bo več bistveno spreminjal. Evangelos Meimarakis, vodja Nova demokracije, je zvečer že dokaj hitro priznal poraz in Ciprasa pozval k oblikovanju vlade.
Sirizi se bo sicer absolutna večina v 300-članskem parlamentu očitno znova izmaknila, kar pa je bilo pričakovati. Skupaj s 50 bonus sedeži, ki pripadejo zmagovalki, bi naj namreč dobila 145 poslancev, Nova demokracija pa 75.
Na tretjem mestu je pristala skrajno desna Zlata zora z dobrimi sedmimi odstotki glasov oz. 19 poslanskimi sedeži. Navezi socialističnega Pasoka in manjše stranke Levica se obeta 17 poslancev, komunistom 15, proevropski sredinski stranki To Potami 10, Neodvisnim Grkom prav tako 10, Sredinski uniji pa devet.
Ljudska enotnost, ki so jo oblikovali odpadniki od Sirize - ti so odrekli podporo Ciprasu po tistem, ko je v zameno za tretji paket pomoči pristal na novo varčevanje in reforme, kar je avgusta privedlo do razpisa predčasnih volitev -, naj ne bi dosegla triodstotnega praga, potrebnega za vstop v parlament.
Pravico oddati glas je imelo 9,8 milijona Grkov, volilna udeležba pa je bila izjemno nizka, predvidoma manj kot 56-odstotna. Na prejšnjih volitvah januarja je bila 64-odstotna. Po petih letih zategovanja pasu in skrčenju gospodarstva za četrtino ter kar petih volitvah v šestih letih, so Grki očitno naveličani in obljubam politikom ne verjamejo več.
Kot so pred volitvami kazale ankete, bi si večina Grkov želela oblikovanja velike koalicije, za katero je bil Meimarakis ves čas odprt, češ da Grčija potrebuje "nacionalno ekipo", medtem ko je Cipras to možnost zavračal kot "nenaravno". Poznavalci so medtem kot možne koalicijske partnerje izpostavljali stranki To Potami in Pasok.
A temu očitno ne bo tako, saj so iz Aten zvečer že prišle napovedi o ponovnem oblikovanju koalicije skupaj z nacionalističnimi Neodvisnimi Grki.
To je potrdil sam Cipras v nagovoru navdušeni množici privržencev v središču Aten. "Skupaj bomo nadaljevali boj, ki smo ga začeli pred sedmimi meseci," jim je sporočil, medtem ko je na oder skočil vodja Neodvisnih Grkov Panos Kamenos in ga objel.
Cipras se je sicer v govoru zahvalil vsem, ki so mu v nedeljo namenili svoj glas. "Grški narod nam je podelil jasen mandat, da se doma in v tujini borimo za ponos naših ljudi," je dejal.
Priznal je, da so, potem ko je julija v zameno za 86 milijard vreden tretji program tuje pomoči pristal na nove težke reforme in nadaljnje varčevalne ukrepe, pred državo težki časi. A za izhod iz krize ni "magičnih" rešitev, je nadaljeval in obenem obljubil, da bo "zaščitil socialno šibke".
Že ob oddaji glasu v nedeljo je Cipras na volišču optimistično napovedal, da bodo Grki izvolili "bojevito vlado", pripravljeno na "soočenja, ki so nujna za nadaljevanje reform" in pretvorbo države v "močnega in enakovrednega partnerja v Evropi". "Grki bodo vzeli svojo prihodnost v svoje roke in zapečatili prehod v novo obdobje," je dodal.
V prejšnjem sklicu parlamenta je imela levo-nacionalistična naveza sicer večino 162 sedežev, tokrat jih bo imela predvidoma nekaj manj, okoli 155. A sami Sirizi podpora kljub razkolu očitno ni bistveno upadla, saj je januarja prejela le slab odstotek več kot tokrat.
Kot je ocenila francoska tiskovna agencija AFP, se je Ciprasu z nedeljsko zmago uspela "največja igra na srečo njegove že sicer dramatične politične kariere". Njegova odločitev, da se - potem ko je pristal na zahteve posojilodajalcev, zaradi česar se mu je odkrito uprl del lastne stranke - poda na vnovične volitve, se je izšla.
Časa za počitek sicer nova vlada ne bo imela. Za kritje starih dolgov bodo še letos šle nove milijarde evrov, obenem bo morala že v kratkem sprejeti nadaljnje ukrepe, obljubljene julija posojilodajalcem. V volilni kampanji je Cipras sicer obljubljal trd boj s posojilodajalci in izboljšanje pogojev, a v Bruslju vztrajajo, da so se pogajanja zaključila poleti.
Poleg dolžniških vlado čakajo še drugi izzivi z begunsko krizo na čelu. Samo letos je v Grčijo prišlo že med 250.000 in 300.000 migrantov, kar je predvsem na grških otokih povzročilo popoln kaos.