Zaposleni v SCT razkrivajo krizo gradbenega velikana, ki nima za plače, gradbišča mirujejo, vozni park pa brez goriva miruje. SCT se vsak dan bolj kaže kot Titanik, kapetan Ivan Zidar pa za zdaj zanika potapljanje svoje ladje.
Miren izraz, s katerim se Ivan Zidar še vedno kaže v javnosti, je po pričevanju oseb, ki prvega človeka SCT osebno poznajo, le krinka, za katero se skriva napetost in živčnost zaradi razmer v podjetju, ki naj bi bile po naših informacijah iz dneva v dan bolj dramatične. Zaposleni in bližnji sodelavci naj bi v pisarni in po hodnikih redno poslušali jezne pridige gospodarja, celo Zidarjevi »zasebni vozniki« naj bi čutili trenutke besa predsednika uprave in lastnika največjega slovenskega gradbenega podjetja. Sogovornik blizu SCT nam je pri tem dejal: »Nič čudnega, saj gre SCT po poti Vegrada. Morda ima boljšo politično zaščito. Zidar nedvomno drsi v isto brezno kot Tovšakova.«
Nič goriva, nič dela!
Uradnih izjav o SCT še vedno ni. Če upoštevamo »nepisano preiskovalo pravilo«, da so trije indici že dokaz, lahko sami sklepamo o nevarnih vodah, v katerih naj bi plul največji slovenski gradbinec. Potem ko smo razkrili rezanje plač in regresov zaradi »negativnega poslovanja družbe ter nedoseganja gospodarskih načrtov«, potem ko smo iz več virov izvedeli, da naj bi se že pripravljala prisilna poravnava, smo se pogovorili še z nekaterimi zaposlenimi na posameznih gradbiščih. In delavci so samo še nadgradili klavrno podobo, ki jo v zadnjih tednih mediji kažejo o usodi SCT.
Na gradbišču v Mirni Peči (industrijska cona) naj bi zaposleni že od srede, 1. decembra, stali križem rok, a ne po svoji volji. Eden od sogovornikov nam je položaj prikazal zelo nazorno: »Tistega dne (1. decembra, op. a.) smo prišli na Petrolovo črpalko tako kot vselej dotlej. Nafto, ki jo točimo za firmo, plačujemo s kartico magna. To velja za celotno mehanizacijo SCT, za vsa vozila in za vse stroje. Pri Petrolu so kartico prejšnjo sredo enostavno blokirali. SCT očitno nima denarja za plačevanje. Tako je delo na našem gradbišču, pa tudi na vseh drugih, povsem obstalo. V podjetju pravijo, da vsaj do konca leta z gorivom ne bo nič«.
Pričevanje zaposlenega se na las ujema s poročanjem Financ, da naj bi SCT imel do Petrola za približno 12 milijonov evrov neporavnanih dolgov. V Financah še pišejo, da naj bi SCT zavaroval dolg z zemljiščem v Mengšu in da naj bi se zato vozni park še vedno lahko oskrboval na Petrolovih črpalkah.
Naše informacije pa so različne in govorijo o tem, da nafte za stroje pri SCT enostavno ni več. Vprašanje smo zastavili obema akterjema, SCT in Petrolu. Iz obeh uprav smo dobili enak odgovor, in sicer da poslov in poslovnega sodelovanja ne bodo komentirali. Da bi dobili dodatno potrditev naših informacij glede prekinitve sodelovanja med Petrolom in Zidarjevo družbo, smo se sredi prejšnjega tedna obrnili neposredno na zaposlene na Petrolovi črpalki v bližini enega od gradbišč SCT. Odgovor je bil zelo jasen: »Ja, res je. V prejšnjih dneh so bile kartice magna podjetja SCT blokirane. Prevozniki niso mogli točiti goriva«. Ob tem so nam jasno potrdili, da je ukrep blokiranja kartic veljaven za celotno ozemlje republike Slovenije. SCT je sicer prej točil gorivo tudi na črpalkah OMV, a je ta dogovor bil že prej prekinjen.
VEČ V TISKANI IZDAJI
