Zelenski napad na Ukrajino izenačil z uničenjem Guernice

"Smo aprila 2022, a zdi se, kot da bi bil april 1937, ko je ves svet izvedel za eno od vaših mest, Guernico," je dejal Zelenski, pri čemer je mislil na bombardiranje mesta na severu Španije, ki so ga med tamkajšnjo državljansko vojno v podporo silam Francisca Franca izvedla nacistična letala.

V grozovitem dejanju, ki je pretreslo svet in je bilo ovekovečeno na Picassovi presunljivi protivojni sliki, je bilo ubitih na stotine ljudi. Večina žrtev je bila v času bombardiranja na trgu v središču mesta. Po uradnih podatkih je v mestu umrlo med 150 in 300 ljudi, medtem ko baskovske oblasti navajajo precej višjo številko, in sicer kar 1654.

Napad na Guernico je Zelenski primerjal z razmerami v jugovzhodnem pristaniškem mestu Mariupolj, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile. "Predstavljajte si, da več kot 100.000 prebivalcev živi brez vode, hrane in zdravil, saj so ruske sile mesto praktično izolirale. Ničesar več ni, vse je v ruševinah, ljudje so mrtvi, pokopani na svojih vrtovih," je dejal poslancem.

"Nikoli si nismo mislili, da bomo še enkrat videli pretresljive podobe bombardiranj in pobojev nedolžnih ljudi na evropskih tleh. Grozodejstva, kakršna so se zgodila v Mariupolju in Buči, v nas vzbujajo največji občutek ogorčenja in gnusa. Gre za vojne zločine, ki ne smejo ostati nekaznovani," je po govoru Zelenskega poudaril španski premier Pedro Sanchez.

Desetminutni nagovor ukrajinskega voditelja je sledil valu svetovnega ogorčenja zaradi pretresljivih odkritij civilnih žrtev v Buči in drugih mestih v bližini Kijeva po umiku ruske vojske. Ukrajinski uradniki trdijo, da je bilo doslej iz širšega območja Kijeva odkritih več kot 400 trupel civilistov, od katerih so bila mnoga pokopana v množičnih grobiščih.

Kremelj zanika obtožbe o pobojih civilistov in trdi, da so ukrajinske sile ali posnetke ponaredile, ali pa je do pobojev prišlo šele po umiku ruskih vojakov.