Zaradi Kube se iskri med EU in ZDA

Evropska unija ocenjuje, da ZDA z "uporabo enostranskih restriktivnih ukrepov kršijo mednarodno pravo", zato bo "sprejela ustrezne ukrepe v odgovor na učinke zakona Helms-Burton", tudi v odnosu do svojih pravic v okviru Svetovne trgovinske organizacije ter preko uporabe posebnega akta EU, ki omogoča zavarovanje podjetij iz EU, je v imenu EU danes sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini.

Omenjeni akt prepoveduje podjetjem iz EU, da bi upoštevala sankcije ZDA. Omogoča jim, da zahtevajo povrnitev škode zaradi teh sankcij in izničijo učinek kakršnihkoli odločitev tujih sodišč, ki temeljijo na teh sankcijah, v EU. Ta akt je EU že uporabila lani, ko so ZDA znova uvedle sankcije proti Iranu.

ZDA so sredi aprila napovedale, da bodo z današnjim dnem uveljavile tudi tretji odstavek zakona Helms-Burton iz leta 1996, ki ga predhodniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa niso uveljavili. S tem so uveljavile zakon v celoti.

To za državljane ZDA pomeni, da bodo lahko pred ameriškimi sodišči vložili tožbe proti posameznikom in tujim podjetjem, ki na Kubi uporabljajo po revoluciji nacionalizirano premoženje ter od njih zahtevali odškodnino zaradi uporabe premoženja. Na Kubi so po revoluciji leta 1959 nacionalizirali premoženje velikemu številu ameriških državljanov ter Kubancem, ki danes živijo v izgnanstvu.

Poznavalci po navedbah nemške tiskovne agencije dpa menijo, da ne bo prišlo do kakšnega velika vala tožb. Lahko pa bi ta ukrep odvrnil tuja podjetja, ki poslujejo s Kubo.

Že ob napovedi namere je Evropska komisija sporočila, da bo EU preprečila, da bi novi ameriški ukrepi proti Kubi vplivali na podjetja ali državljane iz Evrope. "EU je pripravljena braniti evropske interese," so dodali. V skupnem sporočilu s Kanado so opozorili, da je "ekstrateritorialna uporaba enostranskih ukrepov, povezanih s Kubo, v nasprotju z mednarodnim pravom".

Mogherinijeva je v današnjem sporočilu za javnost izrazila obžalovanje ob popolni uveljavitvi zakona. Izpostavila je še, da ZDA s tem kršijo zaveze iz dogovorov z EU iz let 1997 in 1998, ki sta jih doslej spoštovali obe strani. "To bo povzročilo nepotrebna trenja in spodkopalo zaupanje in predvidljivost v transantlantskem partnerstvu," je poudarila. Dodala je, da bo EU nadaljevala sodelovanje s svojimi mednarodnimi partnerji, ki so prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi ravnanja ZDA.

Z ukrepom naj bi ZDA želele oslabiti kubansko vlado, ki je trn v peti ameriški administraciji predvsem zaradi podpore Havane venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru.