Razlik med kandidatoma ni veliko, zato se obe strani osredotočata na negativno kampanjo. Kampanja predsednika ZDA Baracka Obame je nekaj tednov tolkla po republikanskem predsedniškem kandidatu Mittu Romneyju zaradi nejasnosti glede vodenja sklada zasebnega kapitala Bain, ki je prevzemal podjetja, jih reševal in jih po potrebi tudi zapiral skupaj z delovnimi mesti. Romney trdi, da sklada ni vodil v času, ko je prišlo do največ odpuščanj, vendar je bil na dokumentih naveden kot lastnik in glavni izvršni direktor. Napadajo ga tudi, ker zavrača objavo davčnih napovedi za nazaj.
Pred tednom dni pa si je Romney malce oddahnil, ko se je Obama nekoliko nerodno izrazil v govoru o vlogi, ki jo ima država pri ustvarjanju razmer za uspešno gospodarstvo. Govoril je o tem, da podjetniki niso sami zgradili cest in mostov, ki jih uporabljajo za svoje posle, vendar je to zvenelo, kot da podjetniki niso sami ustvarili svojega posla brez pomoči države. Romney je to nemudoma pograbil in v okviru kampanje predvajajo oglase, v katerih Obamo predstavljajo kot predsednika, ki nima stika z realnostjo.
Bistvena razlika med kandidatoma je zelo enostavna. Obama bi rad odpravil davčne olajšave za premožne Američane, Romney pa bi jih nasprotno še bolj znižal. Obama meni, da bo z dodatnimi davčnimi prilivi začel nižati proračunski primanjkljaj, obenem pa bo lahko nadaljeval z vladnimi programi, ki so namenjeni tistim, ki jih potrebujejo, ker niso bogati. Romney pa je prepričan, da nizki davki, manj porabe (razen za vojsko) in manj regulacij predstavljajo recept za gospodarski zagon, ki bo na koncu koristil vsem.
Glede zunanje politike med kandidatoma ni bistvenih razlik, čeprav se Romney in Obama trudita ustvariti videz, da so. Potem je tu še nekaj tako imenovanih obrobnih tem, kot so homoseksualne poroke, ki jih Obama podpira, vendar ne stori ničesar, da bi jih uzakonil na zvezni ravni. Obama podpira pravico do splava, Romney pa ji nasprotuje, kar je v skladu z delitvijo na demokrate in republikance. Oba podpirata tudi pravico Američanov do orožja.
Romney sicer napoveduje, da bo v primeru izvolitve odpravil zvezno zdravstveno reformo, ki je skoraj enaka tisti, ki jo je sam podpisal kot guverner Massachusettsa, vendar to ne bo odvisno od njega ampak od razmerja moči v kongresu. Anketa kažejo, da sta kandidata izenačena, volivce pa najbolj zanima gospodarstvo, čeprav se še niso odločili, kateri recept za izhod iz gospodarskega zastoja jim je bolj všeč.
Volivci v ZDA ponavadi začnejo spremljati volilno kampanjo v začetku septembra na praznik dela, ko se konča poletna kopalna sezona. Prav zares pa šele oktobra, ko bodo na vrsti tri televizijska soočenja. Republikanci bodo imeli pred tem od 27. do 30. avgusta v Tampi na Floridi nacionalno konvencijo, na kateri bodo Romneyja tudi uradno imenovali za svojega kandidata. Demokrati bodo to storili z Obamo od 3. do 6. septembra v Charlotti v Severni Karolini.
Na konvencijah se potrdijo tudi podpredsedniški kandidati, ki ga Obama z Josephom Bidenom že ima. Romney pa se še ni odločil. Pri izbiri mu je skušal pomagati nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney, ki je v svojem prvem intervjuju po presaditvi srca marca letos dejal, da je potrebno izpolniti glavni kriterij. To je, da lahko podpredsednik v vsakem trenutku prevzame položaj predsednika, če se temu kaj zgodi.
V zvezi s tem je za televizijo ABC v nedeljo povedal, da je bila izbira guvernerke Aljaske Sarah Palin leta 2008 napaka. Cheney, ki je leta 2000 vodil iskanje podpredsednika za Georgea Busha mlajšega in je takrat za položaj izbral samega sebe, je povedal, da ima Palinovo rad in jo pozna, vendar pa ni položila glavnega testa, ki je sposobnost prevzema predsedniškega položaja. Zato je bila odločitev republikanskega kandidata Johna McCaina leta 2008, da jo imenuje za kandidatko za podpredsednico, po Cheneyjevem mnenju napaka.