Na tehničnem zaslišanju pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je Karadžić znova izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice vključno z genocidom.
Sodišče je tudi pozval, naj ga izpusti na prostost, da bi lahko pripravil pritožbo na odločitev sodišča.
"Namesto edine pravične odločitve o moji oprostitvi in dovoljenju, da se vrnem domov - v zaporu sem že pripravil prtljago - je zdaj znana pošastna razsodba, tako kot je bila pošastna obtožnica. Osem let sem zgledno sodeloval v procesu, da ne bi prispeval h kakršni koli kompromitaciji sodišča," je poudaril Karadžić na posebnem zaslišanju, ki so ga sklicali na njegovo zahtevo in na katerem naj bi govorili o njegovih težavah z duševnim zdravjem.
Karadžić je tudi potožil nad pogoji v zaporniški celici in zahteval nov prenosni računalnik, s katerim bi pripravil pritožbo.
Karadžićev ameriški odvetnik Peter Robinson pa je sodniku haaškega sodišča Theodoru Meronu dejal, da je njegovo stranko sodba zelo prizadela in da je "kot ujeti tiger". Meron je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal, da bo preučil zahtevo za računalnik, glede zahteve za izpustitev pa je Karadžiću svetoval, naj jo predloži v pisni obliki.
Haaško sodišče je Karadžića kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, med drugim za genocid več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. Spoznalo ga je tudi za krivega pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev.
S sodbo niso zadovoljni niti svojci žrtev niti Srbi v BiH, Beograd pa je izrazil podporo Republiki srbski.