Čeprav popularne kulture ni zaznamovala tako zelo kot Madonna, čeprav ji ni nikoli uspelo ustvariti tako močnega in prepoznavnega imidža, kot je v dobrem letu uspelo novinki Lady Gaga, četudi se ni znala uveljaviti na ameriškem trgu, Kylie Minogue vztraja. Fenomeni imajo omejen rok trajanja in zdi se, da je avstralska princeska popa z Aphrodite, svojim 11. studijskim albumom, potrdila napovedi o počasnem zatonu.
Njeno zasebno življenje v zadnjih letih sta zaznamovali bitka z rakom, pa težave z nezvestim ljubimcem. A bridkih izkušenj v njenih pesmih ni zaznati, še naprej proizvaja nezahteven, neproblematičen in plesen pop. Pri 42 letih se je Kylie Minogue sprijaznila z vlog pop princeske – na plečih kraljic je pač prevelika odgovornost. In pred njo je še en velik izziv kariere. V začetku tisočletja si je z dvema uspešnima albuma zapored, še zlasti s Fever in v letu 2001 vseprisotno uspešnico Can't Get You Out Of My Head, podaljšala kariero kar za nekaj let. Sredi minulega desetletja je bolj kot z glasbo izstopala s težavami v zasebnem življenju. Njeni albumi se še vedno dobro prodajajo, a manj, kot so se pred desetimi leti, njene pesmi ne naskakujejo več avtomatsko vrhov glasbenih lestvic. Še vedno je slavna in ena najbolj znanih glasbenih zvezd na svetu (razen v Ameriki), vendar je vse bolj očitno, da je zagon izpred skoraj desetih let upešal. Potrebuje nekaj novega. Potrebuje preobrazbo.
Kulturna tapeta
Kylie ni nikoli zanikala, da se je zgledovala pri Madonni, čeprav nikdar ni šla tako daleč kot njena vzornica. A v tem trenutku je morda prav klasična preobrazba v Madonninem slogu tisto, kar potrebuje za ohranitev statusa svetovne zvezdnice in za podaljšanje prisotnosti na glasbenem prizorišču.
V več kot dvajsetih letih je neizogibno spremenila svoj imidž, a nikoli drastično. V osemdesetih je začela kot dekle iz soseščine, preprosta, malce spogledljiva punčka. S časom je postajala vse drznejša, dokler se ni na prelomu tisočletja ustalila kot bolj zrela zapeljivka. Njena glasba je z nekaj izjemami ostala ista, spevni pop, ki vabi k plesu. S celotno podobo in nastopanjem v javnosti je ohranila simpatije širše javnosti. Kot je nedavno ob izidu novega albuma zapisala kritičarka britanskega časnika Guardian: ne poznam nikogar, ki bi kupoval njeno glasbo, a prav tako ne poznam nikogar, ki bi jo sovražil. Kylie je popolna kulturna tapeta.
Nemogoča princeska
Pa tudi sladko, prijazno, simpatično Kylie je očitno moč sovražiti. Ko je konec devetdesetih poskušala nekaj novega, drznejšega, je dočakala najbolj klavrn sprejem svoje glasbe v dolgoletni karieri, nekatere britanske radijske postaje so jo iz čiste zlobe bojkotirale in razglašena je bila za drugo najhujšo stvar na svetu. Bolj obupni od nje naj bi bili le še pajki.
To je bilo po letu 1997, ko je izdala album Impossible Princess in si je kot pop glasbenica upala sodelovati z neobičajnimi glasbeniki. Danes se zdi duet in nastopanje z rojakom Nicom Cavom le zanimiva epizoda v njeni karieri. Temačna balada Where The Wild Roses Grow, v kateri je pela naivno žrtev Cavovega nasilnega snubca, je nekako izpolnila fantazije bolj žolčnih sovražnikov njenega lahkotnega popa – princ teme Cave je obračunal z osladno pop princesko. Nato se je spečala z Manic Street Preachers, s katerimi je posnela Some Kind Of Bliss, eno bolj neobičajnih pesmi z zanjo sploh neobičajnega albuma Impossible Princess. Ta velja za najmanj uspešen album v njeni karieri in ji je očitno dal vedeti, da taki odmiki od njenih norm niso primerni.
Predvidljiva Afrodita
Z albumom Aphrodite ničesar ne tvega. Obkrožila se je s preizkušenimi sodelavci iz izdala še zanjo predvidljivi izdelek. Kylie je bolj glasbenica singlov kot celih albumov, v čemer ni izjema. Toda prav njena vzornica Madonna slovi kot glasbenica z albumi, temelječimi na močnih konceptih. Pri Kylie je ta koncept običajno ugajati z všečno melodijo, ki vabi k pozibavanju bokov. Česa globjega ne gre pričakovati.
Morda je v letu 2010 mogoče pričakovati kaj novega ali vsaj presenetljivega. Zadnje leto je pop glasbo zaznamovala Lady Gaga, ki ji je uspelo svojo hkrati absurdno in šokantno pojavo združiti s skladbami, ki gredo v uho, čeprav poslušalec ni nujno ljubitelj take glasbe. Kylie in njena ekipa tega nočejo, ne upajo ali ne zmorejo. Njena založba EMI se utaplja v dolgovih, zato bi dala vse, da Kylie uspe nekaj vsaj približno podobnega Gagi. Malo verjetno je, da bo mala Avstralka z Aphrodite rešila veliko multinacionalko.
Kar se zgodi v Vegasu, ostane v Vegasu
Preobrazba ji ne diši, kaj pa drugačna smer? Tradicionalni pristop album-turneja ni njena edina možnost. Po lanski ameriški turneji so ji ponujali stalni angažma v Las Vegasu, kjer bi njen spektakularni koncertni šov lahko še leta polnil koncertno dvorano katerega od vegaških megahotelov. Céline Dion je morda na vrhuncu slave sprejela donosno ponudbo in nekaj let nastopala v Las Vegasu. Več denarja, manj pritiska, brez neskočnih predstavitvenih nastopov in turnej, tudi neprimerno bolj lagoden življenjski slog. Navsezadnje je pred kratkim premagala raka. Seveda Las Vegas prinaša tudi pozabo v zavesti širšega občinstva, slava pa je, bolj kot denar, tisto, kar glasbenike žene naprej.
