Von der Leynova podprla komisarko, ki jo napada Orban

Komisija naj bi po neuradnih napovedih predstavitev poročila preložila na oktober, vendar pa je danes nepričakovano sporočila, da ga bo predstavila v sredo, kot je bilo sprva načrtovano.

To so v Bruslju sporočili, potem ko je Orban v pismu von der Leynovi zahteval odstop Jourove zaradi njenih izjav o "bolni demokraciji" na Madžarskem v pogovoru za nemški Spiegel, ki da so neskladne z njenim mandatom.

Govorka komisije je povedala, da so pismo videli, da "ima vso njihovo pozornost", da bodo nanj odgovorili, da von der Leynova tesno sodeluje z Jourovo pri pripravi poročila o vladavini prava in da uživa evropska komisarka iz Češke "popolno zaupanje" predsednice.

Glede časovnega vidika predstavitve poročila pa je Spinantova dejala, da ni mogoče govoriti o kakršni koli preložitvi, saj da je bilo šele danes zjutraj jasno, kdaj bodo poročilo, ki je zamišljeno kot instrument za dialog s članicami, predstavili.

O navedbah, da naj bi Orban prekinil dvostranske stike z Jourovo, so v komisiji dejali, da v pismu niso videli ničesar o tem, da bi madžarska vlada prekinila stike z Evropsko komisijo, ter poudarili, da njihova vrata ostajajo odprta.

Na vrsto vprašanj, ali je Jourova govorila v imenu komisije, ko je Madžarsko opisala kot "bolno demokracijo", pa so ponavljali odgovor, da so njihova stališča glede Madžarske dobro znana, da jih je mogoče izraziti na različne načine in da bodo znova predstavljena v poročilu, ki bo objavljeno v sredo.

Von der Leynova je v letnem govoru o stanju v uniji izpostavila pomen vladavine prava ter poudarila, da bo to prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah unije preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev.

Poročilo je odziv komisije na zastoj v procesu po 7. členu pogodbe EU. Ta proces, ki ga je unija sprožila zaradi očitanih kršitev vladavine prava na Poljskem in Madžarskem, v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic resni kršiteljici temeljnih evropskih vrednot in načel.

Na podlagi poročila komisije bodo članice o vladavini prava razpravljale v okviru zasedanj ministrov EU za evropske zadeve. Nemško predsedstvo načrtuje najprej splošno razpravo, nato pa podrobnejšo razpravo o prvih petih članicah po protokolarnem vrstnem redu. Prve naj bi bile tako na vrsti Belgija, Bolgarija, Češka, Danska in Nemčija, a ker nemško predsedstvo ne more obravnavati Nemčije, bo namesto nje vključena naslednja po vrsti, Estonija.

Naslednja predsedstva naj bi razpravo nadaljevala po tem modelu. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU naj bi tako obravnavali tretje poročilo o vladavini prava po posameznih članicah. Če bi obveljal model, da vsako predsedstvo obravnava pet članic po protokolarnem vrstnem redu, bi v času portugalskega predsedstva prišle na vrsto Nemčija, Irska, Grčija, Španija in Francija, v času slovenskega pa Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija in Litva.