Kdo bo osvojil predsedniški položaj in za štiri leta postal najmočnejša oseba na svetu? Republikanski kandidat Trump in demokratka Clintonova sta praktično že od pomladi, ko je postalo jasno, da bosta osvojila nominaciji svojih strank, zapletena v strupen boj. Potem ko je v zadnjih dveh mesecih bolje kazalo demokratki, je preiskava FBI v aferi z elektronsko pošto Clintonove tekmeca znova zbližala v anketah.
Dan pred volitvami je po podatkih portala RealClearPolitics, ki računa povprečje največjih nacionalnih anket, Donald Trump (44,3 odstotka) za Clintonovo (47,2 odstotka) zaostajal za 2,9 odstotne točke. Od 13 nacionalnih anket jih je le ena prednost prisodila Trumpu (skupna anketa časnika LA Times in univerze USC), vse ostale napovedujejo večjo podporo Hillary Clinton.
Pričakuje se, da bo v letošnjih volitvah glasove oddalo več kot 100 milijonov glasov volivcev, a le manjši del jih bo konkretno odločal o tem, kdo bo zmagal. Na ameriških predsedniških volitvah namreč štejejo elektorski glasovi: vsaka država ima, odvisno od števila prebivalcev, določeno število teh glasov. Kalifornija z 39 milijoni prebivalcev jih ima 55, Aljaska s komaj 740.000 prebivalci jim ima le 3. Vse države skupaj imajo 538 glasov, za zmago jih je potrebnih 270. Kandidat, ki zmaga v posamezni državi, pobere vse elektorske glasove te države.
Nekatere med državami so tradicionalno bolj naklonjene eni odo obeh velikih strank, zato volilna kampanja največ pozornosti, časa kandidatov in seveda denarja za oglase nameni tako imenovanim državam bojiščem ("battleground states«). Pensilvanija, Florida, Ohio so največje in najpomembnejše, a popolnoma ne gre zanemariti niti nekaterih manjših. Ker različne ankete te države enkrat prisojajo enemu, drugič drugemu kandidatu, je v tako tesnem finišu volilne kampanje, kot je letošnja, težko napovedati zmagovalca. RealClearPolitics sicer daje prednost Clintonovi, ki naj bi imela v žepu 203 elektorske glasove proti Trumpovim 164 - še 171 glasov v skupaj 15 državah naj bi bilo neopredeljenih. Druga analiza (televizije Fox News) z manj neopredeljenimi državami pravi, da bi moral Trump zmagati na vseh bojiščih in za povrh Clintonovi »ukrasti« še vsaj eno držav, ki trenutno veljajo za njene.
Da je preiskava FBI Clintonovi škodila, je očitno. Čeprav jo je v nedeljo FBI znova opral suma in potrdil prvotno ugotovitev, da ni kršila zakona, je bila preiskava sprožena in javnosti razkrita zgolj deset dni pred volitvam in v času, ko so že potekale predčasne volitve. Na njih je glasovalo okoli 30 milijonov volivcev.
Rezultati predčasnih volitev kažejo, da so volivci hispanskega rodu letos na volišča šli v rekordnem številu. Na Floridi je denimo volilo kar 75 odstotkov hispanskih volivcev več kot pred štirimi leti. Ti so morda ključni za Clintonovo, ki je Trumpovo napoved gradnje zidu ob mehiški meji izkoristila za mobilizacijo teh volivcev.