"Povsem verjetno je, da se bo virus razvil. Ko se virusi razvijajo, pa je jasno, da lahko postanejo tudi bolj nevarni ljudem," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Fukuda.
Zdravstveni uradniki v New Yorku so medtem pri osmih dijakih gimnazije svetega Frančiška potrdili prisotnost virusa prašičje gripe, ki je zahteval žrtve v Mehiki. Okoli sto dijakov omenjene šole se je pretekle dni začelo pritoževati nad simptomi, podobnimi gripi.
Kljub temu da je več dijakov pred dvema tednoma v okviru spomladanskih počitnic letovalo v znanem mehiškem letovišču Cancun, so oblasti najprej zatrjevale, da ne gre nujno za prašičjo gripo.
Newyorški župan Michael Bloomberg je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes dejal, da gre za blage primere bolezni in da dijaki že okrevajo. Ni še znano, če so s prašičjo gripo okuženi tudi drugi bolni dijaki, šola pa bo v ponedeljek vseeno zaprta.
Na Inštitutu za varovanje zdravja so za STA povedali, da v Sloveniji ni nobenega suma, da je kdo zbolel za prašičjo gripo. Potniki, ki prihajajo iz Mehike in ZDA, kjer poročajo o pojavu prašičje gripe, pa naj sedem dni po vrnitvi spremljajo svoje zdravstveno stanje, je za STA dejala Eva Grilc z IVZ.
Kot je povedala danes dežurna na IVZ Grilčeva, zaenkrat ni nobenih posebnih navodil za potnike, veljajo pa osnovna navodila glede higiene, kot npr. umivanje rok in uporaba alkoholnih robčkov. Potniki, ki prihajajo iz Mehike in ZDA, pa naj sedem dni spremljajo svoje zdravstveno stanje, je dejala.
Med virusi običajne sezonske gripe in virusom prašičje gripe, o kateri zdaj poročajo iz Mehike in ZDA, obstaja določena podobnost, pravi Grilčeva. Pri osebah, cepljenih z običajnim cepivom proti sezonski gripi, verjetno obstaja navzkrižna - delna imunost tudi proti virusom prašičje gripe. To hipotezo pa bodo potrdili z raziskavami, ki že potekajo, vendar so dolgotrajne, so na inštitutu objavili na spletni strani.
Inštitut je na svoji spletni strani objavil odgovore na najpogostejša vprašanja, ki se v javnosti pojavljajo ob pojavu prašičje gripe v Mehiki in ZDA.
Virus prašičje gripe, ki so ga odkrili v Kaliforniji, Teksasu in Mehiki, je nov virus, ki vsebuje gene prašičev, ptic in človeka v novi kombinaciji. Takšnega virusa doslej na svetu niso zasledili. Obstaja dokaz, da se virus prenaša med ljudmi. Možno je, da je virus med delom prebivalstva Mehike povzročil težko, akutno bolezen dihal, navajajo na inštitutu.
Svetovna zdravstvena organizacija, Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi v Atlanti in Evropi ne odsvetujejo potovanj na omenjena območja. Potniki pa naj si pred potovanjem preberejo informacije na spletnih straneh omenjenih organizacij, Inštituta za varovanje zdravja ali območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Upoštevajo naj splošna higienska navodila.
Potniki, ki se vračajo iz Mehike, Kalifornije in Teksasa, naj opazujejo svoje zdravstveno stanje sedem dni po vrnitvi. Če zaznajo zgoraj simptome, ki jih inštitut navaja na svojih spletnih straneh, pa naj obiščejo zdravnika.
Navajajo, da je Center za spremljanje nalezljivih bolezni (CDC) v Atlanti v ZDA potrdil, da se virus prašičje gripe lahko prenaša s človeka na človeka.
Bolezen pri ljudeh poteka s podobnimi znaki in simptomi kot običajna, sezonska gripa: pojavijo se mrazenje, povišana telesna temperatura, izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu in suh kašelj. Pri nekaterih bolnikih, okuženih z virusom prašičje gripe, se pojavita tudi driska in bruhanje.
Poročajo tudi o težjem poteku bolezni s pljučnico, z odpovedjo dihanja in s smrtnim izidom. Podobno kot okužba z virusom "sezonske gripe" tudi okužba s prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen.
Virus prašičje gripe se prenaša s stikom s prašiči ali z okoljem, v katerem se nahajajo virusi prašičje gripe, in s stikom z osebo, ki je okužena z virusom prašičje gripe. Prenos virusa s človeka na človeka so potrdili in poteka kot pri sezonski gripi. Povzročitelj gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju in podobno.
Zdravila za zdravljenje prašičje gripe so na voljo. CDC priporoča uporabo oseltamivira ali zanamivira za zdravljenje in ali preprečevanje okužbe. Zdravila zavirajo razmnoževanje virusa. Protivirusna zdravila skrajšajo in omilijo potek bolezni ter preprečujejo zaplete. Z zdravljenjem je treba začeti 48 ur po začetku simptomov.
Okuženi z virusom prašičje gripe so kužni, dokler imajo znake in simptome okužbe oziroma do sedem dni po začetku bolezni. Zlasti mlajši otroci so verjetno kužni dlje časa.
Trenutno cepiva proti virusu prašičje gripe ni. Širjenje okužbe pa lahko preprečujemo s higieno kašlja, tako da si pri kašljanju ali kihanju usta zakrijemo z robcem ali roko in robec po uporabi zavržemo oziroma roke operemo. Širjenje okužbe lahko nadalje preprečujemo s pogostim umivanjem rok z milom in vodo, učinkoviti pa so tudi robčki z alkoholnim razkužilom. Izogibamo pa se tudi stikom z obolelimi.
Če opazimo znake bolezni, podobne gripi, z mrazenjem, vročino, z bolečinami v mišicah in kosteh, nahodom, bolečinami v žrelu, ki jih lahko spremljata bruhanje in driska, je treba obiskati oz. poklicati zdravnika, ki bo ocenil, ali je potrebno testiranje na gripo oziroma ali je potrebno zdravljenje.
Če smo bolni, moramo ostati doma in se izogibati stikom z ljudmi. Inštitut navaja tudi znake ali simptome, v primeru katerih je potrebna nujna medicinska pomoč. Pri otroku so takšni znaki hitro ali oteženo dihanje, modrikasta barva kože, če preneha piti, če se ne prebudi oziroma ne reagira na dražljaje, če je zelo razdražljiv, če se znaki gripi podobne bolezni najprej pojavijo, nato izginejo in se spet pojavijo s kašljem in vročino, ali če se pojavi vročina z izpuščajem.
Nujna medicinska pomoč pri odraslih pa je potrebna, če je dihanje oteženo, če čutimo bolečine ali pritisk v prsnem košu ali trebuhu, v primeru omotičnosti, zmedenosti in intenzivnega ali stalnega bruhanja.
Če uživamo svinjsko meso, se ne moremo okužiti z virusom prašičje gripe. Virusi prašičje gripe se namreč ne širijo s hrano. Uživanje toplotno dobro obdelanega svinjskega mesa je varno, zagotavljajo na inštitutu.
Prašičja gripa je akutna virusna okužba dihal prašičev, ki jo povzroča virus influence A. Oboleli prašiči običajno izgubijo tek, imajo povišano telesno temperaturo in kašljajo. Smrtnost pri prašičih je nizka, največkrat ozdravijo v sedmih do 10 dneh. Izjemno redko se bolezen z obolelih prašičev prenese na ljudi, ki delajo na prašičjih farmah in so z njimi v tesnem stiku. Obstaja možnost prenosa virusa prašičje gripe s človeka na človeka, pojasnjujejo na IVZ.
Podobno kot pri sezonski gripi klinična slika prehaja od blage do težke oblike. V ZDA so od leta 2005 do januarja 2009 zaznali 12 primerov prašičje gripe pri ljudeh, od katerih ni nihče umrl.
Zadnji smrtni primer v ZDA je bil leta 1988 pri 32-letni zdravi nosečnici iz Wisconsina, pri kateri je okužba z virusom prašičje gripe povzročila pljučnico s smrtnim izidom. Med izbruhom prašičje gripe v New Jerseyju leta 1976 je zbolelo 200 ljudi; številni so imeli težko klinično sliko, zabeležili so tudi smrtni primer.