Kot je po zaključku skoraj triurnega srečanja v Berlinu dejala generalna sekretarka SPD Andrea Nahles, so pogovori potekali v "odprtem ozračju". Strani sta po njenih besedah opredelili tako področja, na katerih se skladata, kot tista, kjer prihaja do razhajanj.
Delegaciji sta spregovorili o številnih pomembnih temah, vključno z davčno politiko, so pa "nujno potrebni nadaljnji pogovori", je še dejala Nahlesova. Poleg tega so bile med temami prvega srečanja tudi energetika, politika trga dela, družine in izobraževanja.
"Smiselno je in nujno, da se še naprej pogovarjamo," je po srečanju menil tudi generalni sekretar CDU Hermann Gröhe. Strani sta se sicer dogovorili, da ne bosta razkrivali podrobnosti pogovorov, še piše dpa.
Prvič za mizo
V Nemčiji so se danes prvič po parlamentarnih volitvah 22. septembra sestali predstavniki konservativne unije CDU/CSU in socialdemokratov (SPD). Delegacijo prvih vodi kanclerka Angela Merkel, socialdemokrate pa predsednik Sigmar Gabriel. Zaenkrat gre šele za preliminarne pogovore ki jim bodo v primeru uspeha sledila koalicijska pogajanja.
Zmagovalka volitev Angela Merkel je v spremstvu predstavnikov svoje CDU in sestrske bavarske CSU ob 13. uri prispela v stavbo ob bundestagu v Berlinu, kjer bodo potekali pogovori.
Delegacija SPD se jih udeležuje pod vodstvom svojega predsednika Gabriela, v njej pa je tudi poraženi kanclerski kandidat stranke Peer Steinbrück. Nobena od strani pred srečanjem ni dajala izjav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Konservativna unija CDU/CSU je bila z 41,5 odstotka glasov velika zmagovalka septembrskih volitev, saj ji je le za las ušla absolutna večina v bundestagu, a ta triumf je imel grenak priokus. Iz parlamenta so namreč izpadli liberalci (FDP), dosedanji koalicijski partnerji unije, skupaj s katerimi je želela vladati še prihodnja štiri leta.
Tako lahko sedaj CDU/CSU vlado oblikuje le z dosedanjo opozicijo - ali rdečo SPD ali pa z Zelenimi. Verjetnejša se zdi velika črno-rdeča koalicija, kakršna je državi že vladala v letih 2005-2009 v prvem mandatu Merklove in je za svoje delo dobila lepe ocene. Velike koalicije si sodeč po anketah želi tudi večina Nemcev.
Čeprav sta manj verjetni, zaenkrat ostajata odprti tudi drugi dve možnosti - za 10. oktober so napovedani preliminarni pogovori CDU/CSU o morebitni črno-zeleni koaliciji z Zelenimi, od časa do časa pa je slišati tudi pozive k oblikovanju leve rdeče-rdeče-zelene koalicije SPD, Zelenih in Levice. Tako SPD kot Zeleni sicer slednjo že leta odločno zavračajo.
Nemški mediji se strinjajo, da bo SPD za ponovno sodelovanje v veliki koaliciji postavila visoko ceno. Živ je še spomin na parlamentarne volitve leta 2009, ko je stranka za sodelovanje v vladi s CDU/CSU plačala drago ceno - z zgodovinsko najslabšim volilnim izidom. Podobno drago je na letošnjih volitvah za sodelovanje z unijo plačala FDP - z izpadom iz bundestaga.
Glede morebitnih zahtev SPD v koalicijskih pogajanjih mediji izpostavljajo zvišanje davkov za najbogatejše, zakonsko določeno minimalno plačo in spremembe na trgu dela, ki bi zmanjšale obseg slabo plačanega prekernega dela, odpravo nedavno uvedenega posebnega dodatka za družine, ki otrok ne pošljejo v vrtec, zajezitev naraščajočih cen najemnin in spremembe v izvajanju t. i. energetskega preobrata, tako da bi za drag prehod na obnovljive vire energije več plačevala industrija in manj gospodinjstva.
Vendarle pa, kot je nedavno pisal Spiegel, zagotovo ne bo šlo zgolj za vsebino, kot vztrajajo politiki. Pomembno vlogo bodo odigrala tudi kadrovska vprašanja - SPD bi naj zahtevala šest ministrskih mest, med drugim finančnega, po nekaterih navedbah pa tudi prihodnjega nemškega evropskega komisarja ali celo prihodnjega predsednika Evropske komisije. To je vsekakor več, kot bi ji pripadalo na osnovi volilnega izida, saj je prejela le okoli 26 odstotkov glasov, več kot 15 odstotnih točk manj kot CDU/CSU.
Mediji večinoma napovedujejo, da bo CDU pripravljena popuščati, saj si Merklova močno želi stabilne vlade. Pogajalski položaj SPD poleg tega krepi dejstvo, da bi imela velika koalicija po njeni zaslugi večino v zgornjem domu parlamenta, bundesratu. Ta ima pravico soodločanja na več področjih, med drugim pri davkih, in rdeče-zelena večina v njem je uspela blokirati kar nekaj ukrepov dosedanje črno-rumeno vlade. SPD je tudi daleč najmočnejša stranka na deželni ravni.
Če bodo preliminarni pogovori uspešni, se bodo začela koalicijska pogajanja, še pred tem pa bo moralo ta korak na konvenciji stranke potrditi 200 delegatov SPD. Če bo nato dosežen dogovor o koalicijski pogodbi, bo moralo to pogodbo oziroma vstop SPD v vlado potrditi vseh 470.000 članov stranke.
Vse skupaj se utegne precej zavleči, kot možen datum za oblikovanje nove vlade se je v zadnjem času omenjal januar. To posebej skrbi Bruselj in politike v drugih državah z evrom, saj so ukrepi, ki jih v evrskem območju sprejemajo v odgovor na dolžniško krizo, zaradi menjave oblasti v Berlinu že dolgo v veliki meri "na čakanju".