V Arlingtonu je skupaj z drugimi družinskimi člani klana Kennedy in množico turistov venec na grob položila še zadnja živeča od osmih bratov in sester pokojnika, 85-letna Jean Kennedy Smith. Prišel je tudi pravosodni minister ZDA Eric Holder, predsednik ZDA Barack Obama pa je skupaj z nekdanjim predsednikom Billom Clintonom venec položil že v sredo.
Obama je v četrtek včerajšnji dan določil kot dan spomina na JFK in pozval Američane, naj slavijo življenje in dediščino izjemnega javnega služabnika s široko vizijo in treznim idealizmom z ustreznimi prireditvami. Med drugim zvonijo cerkveni zvonovi, potekajo minute molka, zastave pa so spuščene na pol droga.
Obama je ukazal spustitev zastav na pol droga in med drugim poudaril, da je bilo pokojnikovo vodstvo v času kubanske raketne krize najboljši primer ameriške diplomacije, pohvalil je Kennedyjev govor v razdeljenem Berlinu in boj za človekove pravice doma s predlogom zakona o državljanskih pravicah ter podpisom zakona o enakem plačilu za enako delo ženskam.
Na trgu Dealey v Dallasu, kjer se je končalo življenje mladega predsednika, se je zbralo okrog 5000 ljudi, ki so lahko na video ekranih spremljali podobe iz pokojnikovega življenja in poslušali govore nedaleč stran od skladišča šolskih knjig, odkoder je s šestega nadstropja nanj 22. novembra 1963 streljal Oswald.
Slovesno je bilo tudi v domovini Kennedyjevih prednikov na Irskem, kjer je pred ameriškim veleposlaništvom v Dublinu paradirala častna straža z bajoneti na puškah, zunanji minister Irske Eamon Gilmore pa je skupaj z osebjem veleposlaništva položil venec.
"Predstavljal je ideale Amerike kot glamurozne, pustolovske, idealistične in sposobne države, čeprav seveda temu ni bilo tako. Ljudje so še vedno navdušeni nad njim, ker je bil atentat globoka travmatična izkušnja in obenem nikoli dovolj pojasnjena. Ljudje mislijo, da bi se zgodovina drugače obrnila, če bi bil še živ," je za STA komentiral profesor politologije z newyorške univerze George Shulman.
"Ljudje si zamišljajo vse živo, kar ni res. Na primer, da bi sprejel zakone o državljanskih pravicah. Kennedy je bil grozen glede državljanskih pravic," je dejal Shulman, ki velja za priznanega strokovnjaka na področju rasnega vprašanja v ameriški politiki. "Njegov naslednik Lyndon Johnson je bil glede tega veliko bolj učinkovit, ker je kot nekdanji vodja senatne večine dobro poznal delovanje kongresa."
"Tudi za fantazijo, da ne bi prišlo do vietnamske vojne, če Kennedy ne bi bil ubit, ni nobenega dokaza. Prav tako da ne bi prišlo do rasnih nemirov. Atentat je bil velika rana in ljudje se pač vračajo k ranam z neko fantazijo, da bi bilo veliko bolje, če se tisto slabo ne bi zgodilo," je povedal Shulman, ki Kennedyju vseeno priznava, da je bil boljši od današnjih politikov glede sprejemanja odgovornosti.
"Po ponesrečeni invaziji v Prašičjem zalivu je šel na televizijo in se opravičil. Veliko bolje in trdneje je prevzel odgovornost, kot na primer to danes dela Obama. Invazija na Kubo je tudi v središču vseh teh teorij zarote. Namreč da gre maščevanje generalov, Cie in mafije, ker ni bil dovolj odločen v hladni vojni," je povedal Shulman, ki sicer v teorije zarote ne verjame.
"To izhaja iz emocionalnih potreb ljudi, da dobijo razlago. Hočejo verjeti, da morilec ni bil le tisti patetični človek Lee Harvey Oswald, ker to nudi neko čustveno zadovoljstvo, kot roman. Čeprav pa obenem ni potrebno biti pripadnik teorij zarote, da podvomiš v uradno Warrenovo komisijo, ki je za seboj pustila veliko vprašanj. Ampak med priznanjem, da obstajajo neodgovorjena vprašanja in premikom do teorije zarote, ki nudi odgovore na estetski in čustveni ravni, je velika razlika," je povedal Shulman.
Teorije zarote dajejo veliko materiala za dobre domišljijske knjige in filme, vendar pa Shulman ostaja "agnostik", ker izmed vseh teorij, ki so na voljo, ne vidi nobene, ki bi zadovoljivo odgovorila na odprta vprašanja glede atentata.