"Vsak naj se malce ohladi, naj spije malce jajčnega likerja, poje nekaj božičnega peciva in zapoje nekaj božičnih pesmi," je dejal Obama pred odhodom na Havaje in zagotovil, da je dogovor še vedno mogoče doseči.
"Recite mi, da sem nepopravljiv optimist, vendar še vedno verjamem, da je dogovor možen," je povedal Obama in pozval kongres, naj prepreči januarsko povišanje davkov za srednji razred, podaljša podporo za brezposelne in položi temelje za kasnejši dogovor o dolgoročnem zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.
"Z republikanci se prepiramo le glede davčnih olajšav za najbogatejše. Vsi skupaj pa se strinjamo, da se davki za 98 odstotkov Američanov ne smejo povišati. Absolutno nobenega razloga ni, da ne bi zaščitili teh Američanov. Najmanj, kar lahko storimo, je, da se takoj dogovorimo o čemer se že strinjamo," je dejal predsednik ZDA, ki se je o sedaj omejenem pristopu do davkov in proračuna pred potjo na Havaje pogovarjal z vodjo senatne večine demokratom Harryjem Reidom iz Nevade in po telefonu s predsednikom predstavniškega doma kongresa republikancem Johnom Boehnerjem iz Ohia.
Kot kaže, je velik dogovor o davkih in proračunu sedaj pod rušo. Demokrati in republikanci so se dogovarjali, da v desetih letih zmanjšajo proračunsko porabo za okrog 1000 milijard dolarjev in za okrog toliko zagotovijo nove davčne prilive. Razlika je bila v tem, da demokrati želijo nekaj več prilivov, republikanci pa nekaj več zmanjšanja porabe. Če do dogovora ne pride, se bodo januarja povišali davki za vse Američane, v veljavo pa stopijo boleči avtomatični varčevalni ukrepi, ki bodo prizadeli tako socialne programe kot vojsko.
Izraz "fiskalni prepad" je preoster, saj se januarja v nobenem primeru ne bo zgodilo še nič usodnega in kongres bo lahko še vedno sprejel zakon, ki bo v skladu z zahtevami Obame znova znižal davke za srednji razred. To bi bila najboljša rešitev tudi za Boehnerja, ki svojih poslancev ne more prepričati v nobeno povišanje davkov. Obama vztraja, da davčne olajšave za najbogatejše potečejo, ker brez tega ne bo dovolj denarja za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki je pod Obamo štiri leta zapored presegel 1000 milijard dolarjev.
Boehner je v četrtek nameraval dati na glasovanje v predstavniškem domu predlog, ki bi povišal davke le na letni dohodek nad milijon dolarjev, vendar glasovanja ni bilo. Demokrati so bili proti, Boehner pa ni imel dovolj podpore niti med republikanci, ki vztrajajo pri načelnem nasprotovanju kakršnemukoli povišanju davkov. Obamova ponudba Boehnerju, da namesto za letne dohodke nad 250.000 dolarjev davke povišajo za dohodke nad 400.000 dolarjev, je za republikance še manj sprejemljiva.
Obama sedaj spet predlaga ohranitev nižjih davkov za dohodke pod 250.000 dolarjev, podaljšanje plačevanja podpore dvema milijonoma brezposelnim, ki bodo sicer januarja ostali brez sredstev, za deficit pa bi se pogovarjali kasneje. Obama zagotavlja, da je to možno sprejeti v desetih dneh do novega leta. Ameriški delodajalci tako ostajajo v dilemi, ker ne vedo, koliko denarja od plač naj odtegnejo za davke. Če ne bo dogovora, bodo za januar odtegovali po isti stopnji, kot velja letos, nato pa bodo morali razliko nadoknaditi kasneje.
Za davkoplačevalce to pomeni veliko breme. Če se davki povišajo, bodo morali za dohodek med 50.000 do 70.000 dolarjev na leto plačati povprečno 2400 dolarjev več davka kot sedaj. Poleg tega januarja poteče tudi začasna dvoodstotna olajšava na plače, ki gre v zvezni sklad za pokojnine. Konec te olajšave bo davkoplačevalce obremenil še za dodatnih 1000 dolarjev. To volivcev ne bo niti najmanj razveselilo in na kongresnih volitvah 2014 bo za nekoga sledila kazen.