"Ukrajini grozi prava vojna z Rusijo," ob uvedbi vojnega stanja svari Porošenko

Rusija je močno okrepila vojaško prisotnost na meji z Ukrajino, je včeraj zvečer poudaril ukrajinski predsednik Petro Porošenko za ukrajinsko televizijo. Ob tem je posvaril pred vojno z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Število tankov v oporiščih ob meji se je povečalo za trikrat," je v pogovoru dejal Porošenko. Dodal je, da se je "dramatično povečalo" tudi število ruskih enot, nameščenih vzdolž celotne rusko-ukrajinske meje. Pri tem se je skliceval na podatke obveščevalnih služb. Konkretnih številk sicer ni omenjal.

"Nočem, da kdorkoli misli, da gre za zabavo in igre. Ukrajini grozi prava vojna z Rusijo," je še poudaril Porošenko.

Porošenko je vojno stanje razglasil po nedeljskem incidentu, ko je ruska obalna straža je v Kerški ožini pri nezakonito priključenem polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila, ki so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju. Pri tem je bilo zajetih še 24 ukrajinskih mornarjev. V posredovanju so bili najmanj trije ranjeni.

Sodišče na Krimu je danes odredilo dvomesečni pripor za 12 od 24 mornarjev, pa tudi za tri, ki so bili ranjeni. Preostale mornarje naj bi pred sodišče privedli v sredo.

Parlament v Kijevu je po burni razpravi Porošenkovo uvedbo vojnega stanja odobril za 30 dni in na območju desetih ukrajinskih regij. Ukrep je začel veljati z današnjim dnem.

V okviru vojnega stanja bo imela vojska pravico, da uvede policijsko uro, preiskuje stanovanja ter izvaja nadzor vozil in oseb. V namen obrambe države bodo lahko oblasti zasegle zasebno lastnino in preuredile proizvodnjo v tovarnah za potrebe vojske in obrambe države.

Na bojnih območjih bo naloge policije prevzela vojska. Vsi za boj sposobni moški se bodo morali prijaviti oblastem za morebitno mobilizacijo. Delavce, ki niso zaposleni na strateško pomembnih mestih, bodo lahko premestili na opravljanje družbeno nujnih del, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

V času vojnega stanja bodo oblasti lahko omejile tudi delovanje medijev oz. bodo lahko določale, kaj bodo mediji lahko objavljali. Možen bo nadzor in omejitev komunikacijskih kanalov - od telefonov do interneta.

Ne bo pa vojno stanje pomenilo okrnitve dela parlamenta. Ta bo lahko deloval normalno naprej. V času trajanja vojnega stanja so prepovedani razpustitev parlamenta, spremembe ustave, volitve predsednika ali parlamenta ter referendumi in stavke. V skladu z ukrajinsko zakonodajo lahko vojno stanje v času trajanja tega ukrepa prekliče le predsednik.