V Trierju z vsemi častmi odkrili kip Marxa, ki ga je podarila Kitajska, o žrtvah komunizma pa nič

Na slovesnosti ob odkritju spomenika je bilo prisotnih okoli 200 častnih gostov, med njimi ministrska predsednica nemške zvezne dežele Porenje-Pfalška Malu Dreyer in vodja nemških socialdemokratov Andrea Nahles. Kitajski veleposlanik Shi Mingde je kip označil kot "dokaz naše prijazne izmenjave", Kitajska pa se želi tako tudi pokloniti Marxu.

Tudi Dreyerjeva je v nagovoru izpostavila pomen kipa za okrepitev odnosov s Kitajsko. Jubilej je po njenih besedah priložnost, da se na Marxa pogleda z novimi očmi ter dodala, da se mu ne morejo naprtiti grozote 20. stoletja, niti se ga ne more imeti za svetnika.

Vendar je kip sporen ravno zaradi tega, saj obstajajo zelo različna mnenja glede političnega ekonomista, ki velja za očeta komunizma. Tako je danes v Trierju potekalo več demonstracij. Nasprotniki so med drugim kritizirali kip, ker ga je podarila avtoritativna Kitajska oz. ker se z njim poveličuje komunizem.

Nemško združenje pisateljev Pen je pozvalo, naj se kip odkrije šele, ko bi Kitajska iz hišnega pripora izpustila pesnico Liu Xia, vdovo preminulega Nobelovca in borca za človekove pravice Li Xiaboja.

Na tihem pohodu nemške skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) se je okoli 70 ljudi spominjalo žrtev komunizma. Potekale so še protidemonstracije proti pohodu AfD, na katerih se je zbralo okoli 150 ljudi, na tretjem shodu pa se je zbralo okoli 300 podpornikov Marxa.

Ob 200. obletnici Marxovega rojstva so v Trierju že v petek odprli tri velike razstave o političnem filozofu, ki bodo za javnost na ogled še danes.

Marx se je rodil na današnji dan leta 1818 v Trierju in tu preživel 17 let. Pri 18. letih se je zaročil z baronico Jenny von Westhalen, s katero je imel sedem otrok. Otroštvo pa so preživele le tri hčere. Po več selitvah se je ustalil v Londonu, kjer je s finančno pomočjo zvestega prijatelja Friedricha Engelsa kar 16 let pilil svojo najpomembnejšo delo Kapital. Umrl je leta 1883.