V Srebrenici so se spomnili žrtev genocida; srbskega premierja Vučića izžvižgali in obmetavali

Po nastopih 15 govorcev, med katerimi je bil tudi Pahor, so državniki iz okoli 80 tujih delegacij položili rože v osrednjem delu spominskega centra Potočari na prostem, kjer so pokopane žrtve genocida. Vučića so najprej pozdravili žvižgi in žaljivke, nato pa so proti njemu in srbski delegaciji iz množice začeli leteti predmeti. Zato so ga varnostniki odpeljali v avtomobilu. Oblasti so aretirale enega od napadalcev.

Po izredni seji srbske vlade, ki so jo sklicali zaradi napada, je Vučić v Beogradu dejal, da še naprej podaja roko sprave Bošnjakom. Povedal je, da ga je kamen zadel v ustnico, na tla pa so mu padla očala, ki so se zlomila. "Razen očal mi nič ne manjka," je dodal.

Izrazil pa je obžalovanje, da se je to zgodilo in da nekateri niso prepoznali njegove iskrene namere, da bi zgradili prijateljstvo med Srbi in Bošnjaki. Srbe je pozval, naj se do Bošnjakov še naprej vedejo kot do svojih sosedov in prijateljev.

Ocenil je, da je šlo za dobro organiziran napad, vendar pa je prepričan, da za njim ne stojijo družine nedolžnih žrtev pokola v Srebrenici. Pojasnil je, da je šlo za neke navijaške skupine iz Srbije, pa tudi iz mest BiH.

To je potrdil tudi član organizacijskega odbora komemoracije Sadik Ahmetović, ki je dejal, da v napadu niso sodelovali prebivalci Srebrenice, temveč "osebe, ki niso s tega območja".

Župan Srebrenice Ćamil Duraković se je Vučiću opravičil za dogodek in izrazil globoko razočaranje ter se ogradil od oseb, ki so povzročile incident.

Predsednik srbske entitete BiH, Republike srbske Milorad Dodik je napad označil za napad na srbski narod in na dobro voljo, da se doseže sprava med narodi. Tudi srbski zunanji minister Ivica Dačić je ocenil, da je napad na Vučića tudi napad na Srbijo in njeno politiko miru in sodelovanja v regiji. Napad sta obsodila tudi EU in Svet Evrope.

Vučić je sicer v Potočare prišel v času napetih odnosov z BiH. Prišel je le tri dni po tem, ko je Rusija na podlagi prošnje Beograda dala veto na resolucijo VS ZN o obsodbi genocida v Srebrenici. Srbija tako kot Republika srbska namreč genocida v Srebrenici ne priznava. Pred tem so junija na podlagi srbske tiralice za vojne zločine v Švici prijeli poveljnika obrambe Srebrenice Naserja Orića. Švica ga je sicer nato izročila BiH, a je takrat moral Vučić zaradi napetih odnosov odpovedati obisk v BiH.

Nekateri mediji so poročali, da se je moral pred kamenjem, ki je letelo na Vučića, umakniti tudi slovenski predsednik Pahor. V njegovem uradu dogodka niso komentirali.

Govorci, med katerimi je bil tudi Pahor, so pred tem na spominski slovesnosti bili enotni v oceni, da je poboj več kot 8000 Bošnjakov v nekaj julijskih dneh leta 1995 genocid, ki mora biti trajen opomin za prihodnost, a tudi poziv h gradnji trajnega miru in krepitve evropske prihodnosti BiH.

Pahor je pozval k odpuščanju in spravi za boljšo prihodnost BiH in njenih ljudi. Zaveda se, da odpuščanje in sprava zahtevata veliko poguma in zaupanja, vendar je to edina pot v boljšo in varno prihodnost, je v govoru v srbohrvaščini dejal Pahor, ki se je že v petek v Srebrenici srečal s prebivalci in otroci ter obiskal več dobrodelnih projektov.

Zunanji minister Nizozemske Bert Koenders je izrazil sožalje in izpostavil odgovornost svoje države, ker njeni pripadniki modrih čelad julija 1995 niso zaščitili več kot 40.000 prebivalcev zaščitnega območja.

Tudi namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Eliasson je izpostavil, da je jasno, da ZN in mednarodna skupnost niso uspeli zaščititi žrtev. "To nas bo vedno mučilo in tako je tudi prav," je dejal. To dejstvo je po njegovih besedah vplivalo na delo ZN, tako da sedaj bolj aktivno deluje v prizadevanjih za preprečitev nasilja in zločinov po svetu.

Bivši ameriški predsednik Bill Clinton je izpostavil, da je prišel kot osebni predstavnik predsednika ZDA Baracka Obame, da bi izrazil vero v upanje in prihodnost BiH.

Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Theodor Meron je spomnil, da je bilo v sodbi Radislavu Krstiću pred 10 leti potrjeno, da se je v Srebrenici zgodil genocid ter izpostavil pomen kaznovanja storilcev.

V imenu svojcev žrtev je Advija Ibrahimović, ki je v genocidu izgubila očeta in mati, sama pa je bila stara 11 let, poudarila, da je njihova bolečina že zdavnaj prerasla v moč in da ne bodo dovolili, da bi pozabili in negirali genocid v Srebrenici.

Med verskim obredom, pred katerim je prišlo do incidenta z Vučičem, so nato pokopali 136 žrtev genocida. Med njimi je bilo 18 mladoletnikov, od tega osem starih samo 16 let.

S tem so sedaj v centru pokopani posmrtni ostanki 6377 žrtev genocida, 230 pa so jih na željo njihovih svojcev pokopali individualno izven centra. Okoli 1100 je še vedno pogrešanih. Župan Srebrenice Ćamil Duraković je pozval tiste, ki so sodelovali pri njihovem umoru, naj povedo, kje so. "To bo vaša roka sprave," je dejal.

Poglavar Islamske skupnosti v BiH Husein Kavazović, ki je vodil verski obred, je ob tem objavil fatvo o odpravi genocida in prepovedi vsakršnega maščevanja.

V Ljubljani se je žrtev genocida spomnilo okoli tisoč ljudi na mirnem shodu. Shod se je dopoldan začel na Trgu republike pred parlamentom in se končal opoldne na Prešernovem trgu, kjer so se žrtvam poklonili z minuto molka. Pohod je organiziralo združenje Ženske Srebrenice, ki vsakega 11. v mesecu v Tuzli že 20 let pripravljajo mirni shod s posebno verigo, na kateri so izobešeni vezeni kosi blaga z imeni žrtev. Tokrat so ga organizirali v Ljubljani, tako da je veriga prvič po dvajsetih letih zunaj meja BiH.

Amnesty International Slovenije, ki se je pridružil shodu, je na Prešernovem trgu zbiral podpise pod peticijo oblastem BiH, naj naredijo več, da bi razjasnili usode več kot 8000 še vedno pogrešanih v vojni v BiH (1992-1995), ter naj ustanovijo poseben sklad za pomoč njihovim družinam.

Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so 11. julija 1995 vstopile v Srebrenico, bošnjaško enklavo pod zaščito Združenih narodov. V le nekaj dneh, do 19. julija 1995, so večinoma v množičnih pobojih ubile 8372 Bošnjakov, predvsem moških in fantov. Kakih 25.000 žensk, majhnih otrok in starejših oseb, ki so jih ločili od moških, pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Maloštevilne nizozemske modre čelade jih niso zaščitile.