V Parizu 195 držav sprejelo nov globalni podnebni dogovor

Predstavniki pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja so z današnjim dogovorom zaključili proces, ki je prek številnih usklajevanj na nižjih ravneh in svetovnih podnebnih konferenc v Koebenhavnu, Durbanu in Limi vendarle pripeljal do dogovora, ki predstavlja prvi univerzalni sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti posledicam podnebnih sprememb.

Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv, do njega pa je prišlo po podaljšku dvotedenskih pogajanj 195 držav in EU. Čeprav je še ob začetku konference besedilo osnutka sporazuma vsebovalo številne različice besedila in praznine, pa se je skozi naporna pogajanja vendarle počasi zarisovalo globalno soglasje o nujnosti resnično svetovnega odgovora na izzive podnebnih sprememb.

Pariška konferenca, ki so ji takoj na začetku ritem dali svetovni voditelji, bi se morala skleniti že v petek, a se je, kot je to običajno na tovrstnih velikih multilateralnih diplomatskih dogodkih, nekoliko podaljšala. Podaljšek je nato vendarle pripeljal do pozitivnega razpleta. Da je tokrat svet po številnih neuspelih poskusih vendarle ubral pot dogovora, je postalo jasno že ob objavi zadnjega osnutka, ki je z vsako uro dobival več in več podpornikov.

Po še zadnjih usklajevanjih so se nato v večernih urah v kompleksu Le Bourget v severovzhodnem predmestju francoske prestolnice zaslišali vzkliki zadovoljstva in olajšanja, francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je lahko kot predsedujoči konferenci z udarcem s kladivom zapečatil dolgoletna prizadevanja.

V letu, ki bo znova podrlo temperaturne rekorde, so se tako pogajalci dogovorili o zavezi k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, obenem pa sporazum države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Da bi ta cilj dosegli, naj bi globalni izpusti toplogrednih plinov dosegli vrh, "kakor hitro je mogoče". Neto ničelne izpuste - sporazum navaja razmerje med izpusti, za katere je odgovoren človek, in obsegom, ki ga vsrkajo ponori - naj bi dosegli v drugi polovici stoletja.

Cilj omejitve dviga globalne temperature naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

Prvi pregled globalnega napredka bo leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, veljati pa bodo začeli leta 2020. Leta 2018 bodo opravili pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.

Da bi zagotovil potrebno transparentnost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oz. prejeti finančni podpori. Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo. V manj zavezujoči del dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.

Sporazum bo veljati začel, ko ga bo sprejelo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.

Prvi odzivi govorijo o zgodovinskem trenutku. Francoski predsednik Francois Hollande je tako ocenil, da svet vstopa v nizkoogljično dobo, danes pa se je po njegovem mnenju zgodila najbolj mirna od nemalo revolucij v francoski prestolnici v zadnjih stoletjih.

Ameriški predsednik Barack Obama je globalni podnebni dogovor označil za "velikanski", k uspehu konference pa je po njegovem prepričanju prispevalo tudi voditeljstvo ZDA, ki so dolgo veljale za zaviralko globalnih dogovorov o spopadu s podnebnimi spremembami.

Zasluge za uspeh pariških pogajanj si je prilastila tudi EU. Evropska komisija je tako ocenila, da je unija odigrala ključno vlogo pri oblikovanju dogovora, ki daje jasno znamenje vlagateljem, gospodarstvu in odločevalcem v politiki, da sta pomembna globalen prehod k okolju prijaznim energijam in virom, med katerimi ne bo več fosilnih goriv. "Dogovor je tudi uspeh za EU," je ocenil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je po sprejetju pariškega podnebnega sporazuma poudaril, da morajo države ostati združene in "enak duh, kot ste ga prikazali doslej, prenesti na ključni del implementacije".

Tudi glavna hitro rastoča gospodarstva so zadovoljna z dogovorom, s katerim so se prvič zavezala h globalnemu podnebnemu cilju. O zgodovinskosti trenutka je bilo tako govora tudi v njihovih prvih odzivih, se pa vsi zavedajo, da se s tem začenja šele dolga pot uresničevanja zavez, na kateri bo potrebnega še veliko sodelovanja in razumevanja med razvitim in razvijajočim se svetom.

Tudi glavni slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus je opozoril, da se sicer zapirajo vrata pariške konference, a odpirajo se še večja vrata. "Pariz ni konec poti, ampak začetek dolge in zelo zahtevne poti v trajnostni razvoj, v brezogljično družbo," je dejal.

Pariški sporazum je ocenil za "res dober načrt za planet". Dotika se vsakodnevnega življenja posameznikov, investicij podjetij, ravnanja občin, države. 11 strani dolg dokument je mogoče nadgraditi v tisoče dobrih idej, je izpostavil.

Slovenska delegacija bo sicer podrobneje o dogovoru spregovorila sredi tedna, načrt, ki ga je začrtal sporazum, pa je po Kusovih besedah ambiciozen, dolgoročen in uravnotežen ter bo zahteval velika angažiranja vsake pogodbenice in vseh skupaj globalno.

Tudi Slovenija bo imela s sporazumom odprt prostor za drugačno razmišljanje o zelenih, trajnostnih investicijah. "Podjetja se morajo zbuditi. Občine, regije bodo imele možnost drugačnega pristopa. Odpirajo se možnosti za nova zelena delovna mesta," je priložnosti opisal Kus.

Za razliko od preteklih poskusov podnebnih dogovorov so tokrat do besedila precej bolj prizanesljivi tudi predstavniki nevladnih organizacij. Čeprav je daleč od idealnega, ga pozdravljajo. Kaže na zavedanje držav o nujnosti ukrepanja, zdaj pa nevladniki pričakujejo še dejanja.

"Kolo podnebnega ukrepanja se obrača počasi, a v Parizu se je obrnilo. Tak dogovor postavlja fosilno industrijo na napačno stran zgodovine," je bil slikovit prvi mož Greenpeacea Kumi Naidoo.