V oporišču Fort Hood se je začelo sojenje morilskemu psihiatru

Hasan je 5. novembra 2009 prijel za orožje in se odpravil na morilski pohod, med katerim je ubil 13 ljudi, 32 pa ranil. Obtožen je 13 naklepnih umorov in 32 poskusov naklepnega umora. Morilski pohod so prekinili policisti, ki so ga hudo ranili. Hasan je končal v invalidskem vozičku, hrom od pasu navzdol.

Vojaški tožilec, polkovnik Steve Hendricks, je sodišču povedal, da je Hasan namenoma meril na vojake, ki so se pripravljali na odhod v Afganistan.

Pred vhodom v zgradbo, kjer je začel pobijati, je najprej civilni uslužbenki dejal, da jo išče njen šef, nakar je odšla. Ko so bili v prostoru le še vojaki in vojakinje, je skočil na mizo, potegnil dve pištoli, zakričal: "Bog je velik!" in začel pobijati. Tudi ko je zapustil zgradbo in nadaljeval pohod, civilistom ni storil nič žalega.

Hasan se je odpovedal odvetnikom in se bo zagovarjal sam. Sodnica, polkovnica Tara Osborn, mu je sicer že prepovedala zagovor na osnovi obrambe drugih, to je muslimanov v Afganistanu. Trdi namreč, da je pobijal, da prepreči pobijanje muslimanov s strani teh istih vojakov. Postavil se je v vlogo borca na strani muslimanov v vojni proti ZDA.

Po nastopu tožilca je prostodušno priznal, da bodo dokazi jasno potrdili, da je bil strelec on. V kratkem nastopu je še razložil, da smo vsi nepopolni muslimani, ki skušamo vzpostaviti popolno vero, ter da se opravičuje za napake, ki jih je pri tem zagrešil. Dodal je še, da celotna zgodba v sodnem procesu ne bo prišla na dan.

Major Hasan je imel sicer že od leta 2008 stike z voditeljem Al Kaide v Jemnu, Američanom Anvarjem al Avlakijem, ki so ga leta 2011 ubili v napadu brezpilotnega letala. Hasan ni nikoli zanikal dejanj in zadeva je precej jasna, kljub temu pa bo sodni proces najverjetneje trajal več mesecev. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi smrtna kazen, do izvršitve katere pa bi lahko minilo še veliko let.

Ameriška vojska je nazadnje usmrtila vojaka, obsojenega na vojaškem sodišču leta 1961. Kar 11 od 16 izrečenih smrtnih kazni je bilo kasneje odpravljenih. Hasan bo imel po obsodbi na voljo dva avtomatična priziva znotraj vojske, potem se lahko pritoži še na vrhovno sodišče ZDA, na koncu pa mora morebitni ukaz o usmrtitvi podpisati ali zavrniti še predsednik ZDA. Ta čast bo doletela šele naslednika ali naslednico aktualnega predsednika Baracka Obame.

Začetek procesa se je močno zavlekel tako zaradi velike možnosti zavrnitve smrtne kazni v kasnejših postopkih kot tudi zaradi Hasanovega zdravja in drugih zapletov. Lani so se na primer sprli okrog njegove brade, ki pomeni kršitev vojaških predpisov, vendar mu je sodnica na koncu dovolila, da se ne brije. Med procesom mu je dovoljeno nositi kamuflažno uniformo, ki jo lažje obleče.

Postopek poteka v močno zaostrenih razmerah, kar je morda nepotrebno, saj je Hasan priklenjen na invalidski voziček, sodijo pa mu znotraj vojaškega oporišča. Proti njemu bodo sicer pričali tisti, ki so preživeli pokol, o njegovi usodi pa bo odločalo 13 porotnikov, vojaških častnikov s čini od majorja do polkovnika. Za krivega ga morajo spoznati vsi porotniki. Če je le eden proti, je spoznan za nedolžnega.