"Zdi se, da se je nedavno veliko stvari postavilo na pravo mesto," je včeraj po koncu zasedanja finančnih ministrov držav v območju evra v Nikoziji ocenil predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi in poudaril, da so "pozitivni učinki" posledica kombinacije niza ukrepov in reform.
Olajšanje je sicer prinesla predvsem napoved ECB, da bo v nujnih primerih in pod strogimi pogoji ranljivim državam spet pomagala pri zniževanju stroškov njihovega zadolževanja z odkupovanjem državnih obveznic, pa tudi zelena luč nemškega ustavnega sodišča za zagon stalnega reševalnega mehanizma (ESM).
V ESM, ki bo začel delovati 8. oktobra, bo treba do konca leta vplačati prvih 32 milijard evrov, torej vsaka članica po dve od petih tranš začetnega kapitala. Za Slovenijo to pomeni 137 milijonov evrov, ki jih namerava vplačati do konca oktobra, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec.
ESM bo imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov, pri čemer je že dolgo znani delež Slovenije 342 milijonov evrov.
"To je bil res dober teden za Evropo," je prav tako zadovoljen evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. A obenem je opozoril, da države nikakor ne smejo zadremati, temveč še naprej "dosledno in odločno ukrepati" za ureditev javnih financ in izvedbo strukturnih reform.
Slovenija ni bila na dnevnem redu evroskupine, pa tudi ob robu naj ne bi bilo kaj dosti govora o njenih težavah. "Ne, na evroskupini o Sloveniji ni bilo govora, tu in tam so vprašanja o našem napredku," je državni sekretar Krušec odgovoril na vprašanje, ali je bila Slovenija kakor koli omenjena in ali je kdo izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v državi.
Sicer pa je Evropska komisija včeraj nakazala, da bo gospodarsko okrevanje v prihodnjem letu nekoliko počasnejše, kot se je domnevalo. Kako bo to vplivalo na položaj Slovenije, je po Kruščevih besedah sedaj nemogoče povedati, saj bo komisija novo gospodarsko napoved objavila 7. novembra, do takrat pa se ne ve, kakšni bodo obeti za Slovenijo.
Zasedanje sta sicer zaznamovali Grčija in Španija, ki sta ključen vir negotovosti v območju evra. Ali bo Grčija dobila naslednji obrok posojila, še ni jasno, odločitev bo znana pozneje, kot se je pričakovalo. Prav tako ni jasno, ali bo Grčija potrebovala še tretjo pomoč in ali bo Španija zaprosila še za drugo.
Države v območju evra naj bi bile Grčiji pripravljene dati več časa za izvedbo ukrepov in reform, ne pa tudi več denarja, izhaja iz izjav nekaterih ministrov. Preučitev te možnosti podpira tudi IMF. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je sicer pojasnil, da političnih odločitev o naslednjem obroku pomoči Grčiji ni pričakovati pred drugo polovico oktobra.
Pričakovan scenarij je, da se bo država s trojko najprej dogovorila o dodatnih rezih - konkretno mora opredeliti, kako bo prihranila še 11,5 milijarde evrov v letih 2013 in 2014, nato pa ji bo območje evra podaljšalo rok za znižanje presežnega primanjkljaja. Grčija želi dveletno podaljšanje, na leto 2016. A več časa lahko pomeni tudi več denarja, čeprav Atene zatrjujejo, da tega ne potrebujejo.
Španski finančni minister Luis de Guindos včeraj v Nikoziji ni želel dati jasnega odgovora, ali bo Španija prosila za drugo pomoč. Je pa napovedal nov načrt reform za zagon rasti in konkurenčnosti ter poudaril, da je prioriteta znižanje primanjkljaja.
Španija se sicer še vedno obotavlja zaprositi tudi za sprostitev celotnega prvega, 30-milijardnega obroka posojila v pomoč bankam, ki ji je na razpolago od julija. Gre za prvi obrok v sklopu prvega programa do 100 milijard evrov pomoči, namenjene izključno bankam.
Čaka se na dokončne ocene o stanju bank pa tudi na vzpostavitev evropskega stalnega reševalnega mehanizma, saj pomoč iz tega mehanizma ne bo bremenila javnih financ držav, ki jo bodo prispevale.
V ozadju je tudi pričakovanje neposredne dokapitalizacije bank iz stalnega mehanizma, ki ne bi poviševala dolga države prejemnice. Pogoj za to je vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora nad bankami, ki naj bi po predlogu Evropske komisije začel delovati 1. januarja 2013.
A nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je včeraj opozoril, da ne vidi možnosti, da bi bile španske banke dokapitalizirane neposredno iz stalnega mehanizma že januarja prihodnje leto.
Irska in Portugalska sta bili pohvaljeni, Ciper pa pozvan, naj se čim prej izreče, ali sploh želi program pomoči. Prošnjo za pomoč je država napovedala junija, a naj ne bi preveč dejavno sodelovala pri pripravi programa. Po nekaterih navedbah še vedno upa, da bo posojilo dobila od Rusije.
Evroskupini je včeraj sledilo tudi neformalno zasedanje finančnih ministrov EU, ki se nadaljuje še v soboto, ko bo glavna tema bančna unija. Zasedanja se prav tako udeležujejo guvernerji centralnih bank, na Cipru je tako tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.