V novih terorističnih napadih v Londonu sedem mrtvih, 50 ranjenih; teroriste so ubili

Doslej so v povezavi z napadom aretirali 12 ljudi. Britanske stranke so zaradi napada prekinile predvolilno kampanjo, volitve pa bodo kljub temu potekale v četrtek.

Na Londonskem mostu je v soboto zvečer vozilo zapeljalo v pešce in jih pokosilo, nakar so iz njega izstopili trije moški z dolgimi noži in na bližnji tržnici Borough začeli zabadati mimoidoče. Pri tem so ubili najmanj sedem ljudi, skoraj 50 pa so jih ranili. 36 ljudi je še v bolnišnici, pri čemer jih je 21 v kritičnem stanju, so popoldne sporočile zdravstvene oblasti.

Policija je sporočila, da so se policisti odzvali hitro, se pogumno soočili z napadalci in jih ubili.

Med ranjenimi je tudi več policistov, vključno s prometnim policistom, ki je bil med prvimi, ki so prišli na prizorišče napada. Policist, ki je imel pri sebi le gumijevko, je bil ranjen v glavo in nogo.

Kanadski premier Justin trudeau je sporočil, da je bil med smrtnimi žrtvami tudi kanadski državljan.

Francoske oblasti pa so sporočile, da so med ranjenimi štirje Francozi. Da so med ranjenimi njihovi državljani, pa so sporočile tudi avstralske in novozelandske oblasti.

Kot so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, po doslej znanih informacijah med žrtvami in poškodovanimi ni slovenskih državljanov.

Policija je sicer po napadu okrepila varnostne ukrepe v mestu ter pozvala Londončane in obiskovalce, naj ostanejo mirni in zelo pazljivi.

V povezavi z napadom so danes v racijah na več naslovih v predmestju Barking na vzhodu Londona aretirali 12 ljudi.

"Preiskava sinočnjega grozljivega napada v Londonu hitro napreduje, medtem ko metropolitanska policija ugotavlja, kaj natančno se je zgodilo," je sporočila policija. Dodali so, da preiskava na več naslovih še poteka.

Televizija Sky News je pred tem poročala, da so racijo izvedli tudi v stanovanju enega od napadalcev, kjer so aretirali pet ljudi, od teh so eno žensko že izpustili.

Eden od sosedov Damien Pettit je povedal, da je bil domnevni napadalec vljuden človek. Bil je poročen, imel pa je tudi dva majhna otroka, je dodal.

Premierka Theresa May je medtem po seji vladnega odbora cobra potrdila, da so konservativci in laburisti v znak spoštovanja do žrtev prekinili predvolilno kampanjo. Ob tem je poudarila, "da nasilju ne smejo dopustiti, da bi zmotil demokratični proces". V ponedeljek bodo nadaljevali kampanje, volitve pa bodo potekale v četrtek, kot je bilo predvideno, je dodala.

Kampanjo so sicer prekinili tudi liberalni demokrati in škotska nacionalna stranka, medtem ko je skrajno desni Ukip ni.

"Združiti se moramo in poenoteni bomo porazili naše nasprotnike," je še izpostavila Mayeva. Dodala je, da je "mnogo preveč tolerance" do ekstremizma. Po njenih besedah so v Veliki Britaniji potrebni "težki" in morda "neprijetni" pogovori o soočanju s širjenjem ekstremizma.

Velika Britanija mora sodelovati z drugimi velesilami in preprečiti internetna omrežja, ki jih teroristi uporabljajo za komuniciranje, je še povedala. Kot je pojasnila, je potreben mednarodni dogovor za regulacijo kibernetskega prostora, kjer imajo ekstremisti "varen prostor".

Zadnji trije napadi - marca pred parlamentom v Londonu, maja v Manchestru in v soboto na Londonskem mostu - po njenih navedbah niso povezani, vendar pa bi se lahko napadalci zgledovali po drugih.

Notranja ministrica Amber Rudd je medtem povedala, da se pristojna služba ni odločila za zvišanje stopnje teroristične grožnje na najvišjo. Tako ostaja na resni, kar pomeni, da je napad zelo verjeten. Po besedah ministrice odločitev službe pomeni, da napadalcev ni več na prostosti.

Kot je še dejala premierka, so britanske varnostne in obveščevalne službe ter policija po marčnem napadu pred parlamentom razkrile pet načrtov napadov.

Najnovejši teroristični napad v Londonu so obsodili tako britanski kot svetovni voditelji.

Londonski župan jih je označil kot "barbarsko dejanje". "To je bil nameren in strahopeten napad na nedolžne Londončane in obiskovalce našega mesta, ki so uživali v sobotnem večeru," je dejal.

Ameriški predsednik Donald Trump je Veliki Britaniji v prvem odzivu na Twitterju izrazil podporo in ponudil pomoč. Znova je pozval tudi k prepovedi vstopa državljanom nekaterih muslimanskih držav v ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je na Twitterju poudaril, da Francija po "novi tragediji" stoji ob strani Veliki Britaniji. "Moje misli so pri žrtvah in njihovih družinah," je še zapisal. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da je v mislih z "britanskimi prijatelji in vsemi ljudmi v Londonu".

Ruski predsednik Vladimir Putin je obsodil krutost in cinizem londonskega napada in pozval k večjim skupnim prizadevanjem v boju proti terorizmu, so sporočili iz Kremlja.

Odzval se je tudi papež Frančišek. "Naj sveti duh prinese vsemu svetu mir in ga ozdravi kuge vojne in terorizma, ki je sinoči prizadel nedolžne civiliste," je dejal. Pozval je tudi k molitvi za žrtve.

Sožalje in solidarnost z Britanci so izrazili tudi slovenski predsednik Borut Pahor, premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec.

Napad se je zgodil le 12 dni po samomorilskem napadu na koncertu v Manchestru, v katerem je bilo ubitih 22 ljudi.