V Generalni skupščini OZN v znamenju spopadov in podnebja

Jordanski kralj Husein je dejal, da se mu zdi, da ni trenutka, ko svet ne bi bil v viharju. "Ne spomnim se več nevarnosti, kot jih je danes na svetu," je dejal in večino govora posvetil trpljenju Palestincev v Gazi in drugje.

"Modra zastava ZN danes ne more zaščititi otrok v Gazi, saj so tudi ZN izpostavljeni vsakodnevnim napadom. Nekatere države so, kot kaže, nad zakonom in globalno pravičnostjo," je dejal.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je govor izkoristil za obtožbe na račun zahodnih držav, ki so po njegovih besedah s svojim načinom proizvodnje uničile Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ponavljal je, da je Srbija majhna in ponosna in zato trpi, vendar dejal, da ni prišel tarnat.

Po zmagi v hladni vojni naj bi se zahodne države spravile na majhno Srbijo in sedaj kršijo mednarodno pravo, ko razbijajo njeni ozemeljsko celovitost, hkrati pa se postavljajo za ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Članice ZN je opozoril, da bodo veliki, ko pojedo majhne, začeli zobati drug drugega, Srbija pa se bo držala načel in poti v EU ter čakala na vrnitev načel na svetovni politični oder.

Gvatemalski predsednik Cesar Bernardo Arevalo de Leon je zagotovil, da se njegova država izvija iz primeža temačne preteklosti in se zavzema za mednarodno sodelovanje, zaradi česar bo svoj mejni spor z Belizejem reševala pred Meddržavnim sodiščem. Čaka na svet, ko bodo migracije postale stvar osebne odločitve ne pa nujnosti za preživetje.

Predsednica Švice, ki bo oktobra od Slovenije prevzela predsedovanje Varnostnemu svetu ZN, Viola Amherd je izrazila zaskrbljenost nad naraščanjem napetosti in novih spopadov. ZN je označila kot osrednjo in nepogrešljivo organizacijo za spopadanje z velikimi izzivi, kot so vojne in nesreče. Govorila je tudi o izzivih tehnološkega napredka in podnebnih spremembah.

Predsednik Litve Gitanas Nauseda, ki je kasneje v imenu treh baltskih držav govoril tudi na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, je dejal, da Rusija svet vleče nazaj v obdobje imperialnih osvajanj, kolonialne nadvlade in genocida.

"Če je katerakoli država izpostavljena grožnji popolnega uničenja, potem ni varna nobena država več. Ukrajina se ne bori le zase, ampak za prihodnost vseh držav, ki verjamejo v ustanovno listino ZN," je dejal.

Človeštvu zvoni, je pisatelja Ernesta Hemingwaya citiral predsednik Kolumbije Gustavo Petro Urrego in zatrdil, da so tisti, ki govorijo proti genocidu v Gazi, spregledani, kakor tudi tisti, ki prosijo za pomoč v boju proti podnebnim spremembam. Opozoril je, da je samo v mesecu dni zaradi podnebnih sprememb zgorelo 11 milijonov hektarjev amazonskega pragozda.

Voditelji afriških držav, ki še vedno čakajo na reformo Varnostnega sveta ZN, so med drugim opozarjali na nevarnost izbruha pandemije opičjih koz.

Predsednik članice Varnostnega sveta Sierre Leone Julius Maada Bio pa je opisal zgodbo o uspehu njegove države, ki se je iz primeža državljanske vojne in surovih pokolov spremenila v državo dialoga in sodelovanja.

Predsednik Angole Joao Manuel Goncalves Lourenco je posvaril pred poskusi odrivanja ZN od glavnih vprašanj, s katerimi se sooča človeštvo, in zagotovil, da je njegova država zavezana iskanju rešitev za spopade v Afriki, kot so tisti v Sudanu, DR Kongo, območju Sahela in drugje.

Povsem drugačne strune od večine pa je ubral novi predsednik Argentine Javier Milei, ki je svoj prvi nastop v Generalni skupščini izkoristil za kritike ZN kot nadnacionalne birokracije, ki ljudem po svetu vsiljuje način življenja za širjenje levičarske agende.

Veto petih stalnih članic VS ZN je pohvalil kot silo uspehov v zadnjih 70 letih, Izrael je označil za edino državo na svetu, ki brani liberalno demokracijo, ZN pa naj bi omejevali razvoj s "smešnimi politikami ničelnih izpustov v ozračje".

Zavrnil je Pakt za prihodnost, ki so ga voditelji članic ZN potrdili v nedeljo in napovedal, da bo Argentina odstopila od svoje politike nevtralnosti. "Naj živi svoboda. Prekleto. Hvala," je sklenil govor.