Po navedbah predstavnika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki naj bi v veliki meri financirala 1,54 milijarde evrov vreden projekt, bo sarkofag, ko bo končan, širok 257, dolg 164 in visok 110 metrov. 29.000-tonska struktura, ki naj bi bila dokončana leta 2015, bo po načrtih prekrila stari sarkofag in preprečila možnost radioaktivnega sevanja.
Predsednik EBRD Suma Chakrabarti je postavitev prvega dela sarkofaga po navedbah nemške tiskovne agencije dpa v torek označil za pomemben mejnik. Ob tej priložnosti je dejal, da je denar za dokončanje sarkofaga zagotovljen in da je sredstva prispevalo več kot 40 držav.
Pred delavci na reaktorju in strokovnjaki sicer ostaja še nekaj izzivov. Med njimi je razgradnja dimnika, ki ga je treba odstraniti pred namestitvijo sarkofaga. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, namreč notranjost dimnika prekrivajo radioaktivne snovi, za katere se bojijo, da bi ob rušenju prišle v ozračje.
Četrti reaktor nuklearke v Černobilu je bil uničen v eksploziji, ki je odjeknila 26. aprila 1986 ob 1.23 med izvajanjem varnostnega preizkusa. Radioaktivne snovi, ki so v desetih dneh po eksploziji ušle v ozračje, so močno onesnažile Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, radioaktivni oblak pa je zajel praktično vso Evropo, od Skandinavije na severu do Slovenije, Italije in Nemčije na zahodu Evrope.
Ocene števila žrtev nesreče se močno razlikujejo. Po nekaterih navedbah je zaradi posledic sevanja umrlo več kot 100.000 ljudi, po drugih pa morda največ 10.000.
V ostankih reaktorja je danes še vedno okoli 190 ton visoko radioaktivne staljene sredice, ki jo pokriva skoraj 30.000-tonski betonski sarkofag. Ta se je že kmalu začel nevarno krušiti, a so ga vmes uspešno okrepili.