Tokratni shod je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prvi večji javni odziv na smrt tožilca v sumljivih okoliščinah, ki je že povzročil politični vihar v Argentini in povečal pritisk na predsednico države Christino Kirchner v zadnjem letu njenega mandata.

Kirchnerjeva, ki je prva demokratično izvoljena predsednica Argentine, je skupaj s svojim kabinetom pred shodom zapustila mesto in se udeležila odprtja jedrske elektrarne v mestu Zarate.

Njena vlada je shod označila kot zborovanje, ki želi destabilizirati vlado. Podobni shodi kot v prestolnici so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potekali tudi v mestih Rosario, Cordoba in Mar del Plata.

51-letni Nisman je pred smrtjo preiskoval najhujši teroristični napad na argentinskih tleh leta 1994 - bombni napad na judovski center v Buenos Airesu, v katerem je bilo ubitih 85 ljudi, 300 pa ranjenih.

V obsežnem poročilu je Kirchnerjevo in zunanjega ministra Hectorja Timermana obtožil prikrivanja resnice o napadu. Želela naj bi namreč prikriti dogovor z Iranom, ki naj bi stal za krvavim napadom, v skladu s katerim sta se v zameno za iransko nafto odpovedala pregonu organizatorjev napada. Tik preden bi moral Nisman svoje sume predstaviti parlamentu, so ga našli ustreljenega v njegovem stanovanju.

Preiskovalci so sprva sporočili, da je Nisman najverjetneje storil samomor, hkrati pa tudi niso izključili umora.