Afganistansko ministrstvo za ženske zadeve je v odzivu pozdravilo usmrtitev kot "korak naprej k zagotavljanju socialne pravičnosti in varstvu ženskih pravic ter poduk za tiste, ki razmišljajo o podobnih zločinih". Novi afganistanski predsednik Gani se ni odzval, je pa javnost nanj zelo pritiskala, naj usmrtitve ne preloži.
Brutalni napad v Pagmanu v okolici glavnega mesta Kabul je sprožil veliko ogorčenje med Afganistanci in številni so zahtevali, da krivce obesijo. Takratni afganistanski predsednik Hamid Karzaj je tik pred iztekom mandata podpisal odlok o njihovi usmrtitvi.
Amnesty International je usmrtitev označila kot "žalitev pravice", predstavnik Evropske unije v Afganistanu Franz-Michael Melbin pa je v ocenil, da se z usmrtitvijo pod vprašaj postavlja Ganijeva zavezanost človekovim pravicam. Tudi Združeni narodi so opozorili na "zelo resne zadržke glede poteka sodnega procesa".
Sodni proces, ki ga je prenašala nacionalna televizija, je trajal le nekaj ur. Priznanje naj bi od osumljencev dosegli z mučenjem, Karzaj pa je pozval, naj obtožene obesijo, še preden se je začel sodni proces.
Oboroženi moški, oblečeni v policijske uniforme, so v zgodnjih jutranjih urah avgusta lani zaustavili konvoj avtomobilov, v katerem so bili svatje, ki so se vračali s poroke v Pagmanu. Napadalci so zvezali vse moške, nato pa posilili najmanj štiri ženske in žrtvam tudi ukradli dragocenosti, ki so jih imele pri sebi.
Napad je postal simbol nasilja nad afganistanskimi ženskami. Večmilijardna mednarodna pomoč za razvoj Afganistana je sicer osredinjena prav na pravice ženske v Afganistanu, ki pa se vsem naporom navkljub še vedno redno srečujejo z diskriminacijo, zlorabami in nasiljem.
V času talibanskega režima, ki se je končal leta 2001, so bile ženske prisiljene v nošnjo burk, prepovedano jim je bilo hoditi v službo in zapustiti hišo brez moškega spremljevalca.